Kazalo
202 odnosi: Ajdovska deklica, Albgar, Albin Koroški, Arnež, Avstrija, Arnulf Bavarski, Arnulf Koroški, Šentjakob v Rožu, Šenttomaž pri Celovcu, Škocjan v Podjuni, Šmohor (Avstrijska Koroška), Špatrjan, Štajerska varda, Štalenska gora, Štefan na Zilji, Žihpolje, Žilje, Župan, Čajna, Črni panter (simbol), Balderik, Bekštanj, Beljak, Benediktinci, Bertold Bavarski, Bistrica na Zilji, Bistrica pri Pliberku, Bistrica v Rožu, Bizeljsko, Božični studenec, Bogo Grafenauer, Borut, Borut (karantanski knez), Breže (občina), Breze (Avstrijska Koroška), Celjski grofje, Celovško polje, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Domicijan Koroški, Dravska marka, Državni simboli Slovenije, Drulovka, Etgar, Franz Nikolasch, Galicija (Koroška), Geografija Avstrijske Koroške, Gerold II., Glina (reka), Glodnica, ... Razširi indeks (152 več) »
Ajdovska deklica
Zgodba o Ajdovski deklici je ljudska povedka, ki delno opisuje tudi zgodovino našega naroda.
Poglej Karantanija in Ajdovska deklica
Albgar
Karantansko ozemlje do leta 860 Albgar, bavarski plemič.
Poglej Karantanija in Albgar
Albin Koroški
Albin Koroški, tudi Albuin oziroma Albuin Briksenški – koroški palatinski plemič iz rodu Aribonov, škof in svetnik, * okrog 945 Koroško, † 5. februar 1006, Briksen (Južna Tirolska, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Karantanija in Albin Koroški
Arnež, Avstrija
Grad Arnež 2015 Grad Arnež od daleč Farna cerkev Marije Matere božje v Arnežu Most preko Pesnice z upodobitvijo Sv. Janeza Nepomuka Arnež (nem.: Arnfels) je trška občina in trško naselje na avstrijski južni Štajerski v okraju Lipnica s 1.051 prebivalci (stanje na 1. januar 2016).
Poglej Karantanija in Arnež, Avstrija
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Poglej Karantanija in Arnulf Bavarski
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Karantanija in Arnulf Koroški
Šentjakob v Rožu
Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Karantanija in Šentjakob v Rožu
Šenttomaž pri Celovcu
župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu Šenttomaž pri Celovcu (narečno:, nem. St. Thomas am Zeiselberg) je vas, nekdanja samostojna istoimenska politična občina ter istoimenska župnija, hkrati je nekdanji sedež dveh pomembnih slovenskih ustanov v osrednje-severnem delu Celovškega polja v tržni občini Štalenska gora na avstrijskem južnem Koroškem severovzhodno od Celovca v političnem okraju Celovec-dežela.
Poglej Karantanija in Šenttomaž pri Celovcu
Škocjan v Podjuni
Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.
Poglej Karantanija in Škocjan v Podjuni
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Špatrjan
Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Karantanija in Špatrjan
Štajerska varda
Štajerska varda je slovenska paravojaška skupina, ki jo vodi Andrej Šiško.
Poglej Karantanija in Štajerska varda
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Karantanija in Štalenska gora
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Karantanija in Štefan na Zilji
Žihpolje
Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv.
Poglej Karantanija in Žihpolje
Žilje
Žilje, ob Krki, nem.
Poglej Karantanija in Žilje
Župan
Župàn je imenovani ali izvoljeni predstavnik lokalne oblasti, občine.
Poglej Karantanija in Župan
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Karantanija in Čajna
Črni panter (simbol)
Črni panter Čŕni pánter, med laiki pogosto imenovan »karantanski panter«, je heraldični panter črne barve, prvič izpričan v 12.
Poglej Karantanija in Črni panter (simbol)
Balderik
Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.
Poglej Karantanija in Balderik
Bekštanj
Bekštanj (tudi Malošče, nem.: Finkenstein am Faaker See) je tržna občina na dvojezičnem ozemlju v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno zgodovino in dediščino.
Poglej Karantanija in Bekštanj
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Karantanija in Beljak
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Karantanija in Benediktinci
Bertold Bavarski
Bertold (tudi Perhtold), karantanski (koroški) (927-938/morda do 947) in bavarski vojvoda (938-947).
Poglej Karantanija in Bertold Bavarski
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Karantanija in Bistrica na Zilji
Bistrica pri Pliberku
Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.
Poglej Karantanija in Bistrica pri Pliberku
Bistrica v Rožu
Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Karantanija in Bistrica v Rožu
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Karantanija in Bizeljsko
Božični studenec
Božični studenec je kratka proza ''Ivana Sivca'' iz leta 2004.
Poglej Karantanija in Božični studenec
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Poglej Karantanija in Bogo Grafenauer
Borut
Borut je moško osebno ime.
Poglej Karantanija in Borut
Borut (karantanski knez)
Borut ali Borouth (iz staroslovanskega *borъ, 'boj', 'boriti se'), karantanski knez, * neznano, † 750 Je prvi zgodovinsko izpričani knez slovanske kneževine Karantanije.
Poglej Karantanija in Borut (karantanski knez)
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Karantanija in Breže (občina)
Breze (Avstrijska Koroška)
Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Karantanija in Breze (Avstrijska Koroška)
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Karantanija in Celjski grofje
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Karantanija in Celovško polje
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.
Poglej Karantanija in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.
Poglej Karantanija in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Conversio Bagoariorum et Carantanorum
The Conversio Bagoariorum et Carantanorum (slovensko Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev) je latinska zgodovina, napisana v Salzburgu v 870.
Poglej Karantanija in Conversio Bagoariorum et Carantanorum
Domicijan Koroški
Domicijan Koroški (morda Domislav ali pa Tuitianus), legendarni vojvoda Karantanije iz časa Karla Velikega, svetnik, * 8. stoletje, † okoli 802.
Poglej Karantanija in Domicijan Koroški
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Poglej Karantanija in Dravska marka
Državni simboli Slovenije
Zastava Slovenije Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.
Poglej Karantanija in Državni simboli Slovenije
Drulovka
Cerkev sv. Mihaela na Drulovki Drulovka je južni del mesta Kranj, leži ob cesti Ljubljana - Kranj na desnem bregu reke Save.
Poglej Karantanija in Drulovka
Etgar
Etgar, karantanski knez.
Poglej Karantanija in Etgar
Franz Nikolasch
Franz Nikolasch, katoliški duhovnik in teolog, avstrijski arheolog in zaslužni univerzitetni profesor; * 3. april 1933, Millstatt (Avstrija).
Poglej Karantanija in Franz Nikolasch
Galicija (Koroška)
Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Galicija (Koroška)
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Karantanija in Geografija Avstrijske Koroške
Gerold II.
Gerold II. (v virih kot Geroldus), frankovski plemič, * ?, † verjetno 832, Bil je frankovski mejni grof na območju Zgornje Panonije v času vladavine Karla Velikega in vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Pobožnega, ko je postal tudi prefekt.
Poglej Karantanija in Gerold II.
Glina (reka)
Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Glina (reka)
Glodnica
Farovž v Glodnici Župnijska cerkev Sv. Marjete v Glodnici Glodniška dolina Srednjeveška cerkev na ''Blatniškem prelazu'' Glodnica (nemško Glödnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovanov v 6.-8.
Poglej Karantanija in Glodnica
Gorazd (ime)
Gorazd je moško osebno ime.
Poglej Karantanija in Gorazd (ime)
Gorazd (karantanski knez)
Gorazd, karantanski knez, * neznano, † 751.
Poglej Karantanija in Gorazd (karantanski knez)
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Karantanija in Goriška (grofija)
Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.
Poglej Karantanija in Gornja Panonija (rimska provinca)
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Gospa Sveta
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Karantanija in Gosposvetsko polje
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Grabštanj
Grad Riegersburg
Grad Riegersburg je srednjeveški grad na ugaslem vulkanu nad Riegersburgom v avstrijski deželi Štajerski.
Poglej Karantanija in Grad Riegersburg
Grasulf II.
Grasulf II. je bil od cca leta 616 vojvoda Furlanije, * ni znano, Čedad, † do 651, Čedad.
Poglej Karantanija in Grasulf II.
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Karantanija in Grebinj
Grofje Ebersberški
Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.
Poglej Karantanija in Grofje Ebersberški
Gundakar
Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.
Poglej Karantanija in Gundakar
Hedvika Spanheimska
Hedvika Spanheimska ali Hedviga Spanheimska, soproga Engelberta I. Spanheimskega, grofa v Pustriški dolini in solnograškega odvetnika.
Poglej Karantanija in Hedvika Spanheimska
Helmwin
Helmwin, karantanski grof Okrog leta 828 (in ne prej kot leta 820) je postal oblastnik v Karantaniji, kjer je kot frankovski grof nasledil karantanskega kneza Etgarja.
Poglej Karantanija in Helmwin
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Karantanija in Henrik I. Bavarski
Hišica v cvetju
Hišica v cvetju je zbirka kratke proze Ivana Sivca izdana pri Založbi Karantanija leta 2004.
Poglej Karantanija in Hišica v cvetju
Hodiše
Hodiše (nemško Keutschach) so urbano naselje in sedež istoimenske občine (nemško Keutschach am See) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Karantanija in Hodiše
Hotimir
Hotimir (tudi Kajtimar, v prvih zapisih omenjen kot Chetmarus, Cheitumarus, Cheftumarus, ChetumarsusKos Milko (1934).. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.), * ?, † 769, je bil knez oziroma vojvoda v Karantaniji.
Poglej Karantanija in Hotimir
Ingo (karantanski)
Ingo, karantanski misijonar in po nekaterih tudi knez.
Poglej Karantanija in Ingo (karantanski)
Jožko Šavli
Jožko Šavli, slovenski publicist in samodeklarirani zgodovinar, * 22. marec 1943, Zatolmin, † 11. marec 2011, Gorica.
Poglej Karantanija in Jožko Šavli
Kadolah
Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.
Poglej Karantanija in Kadolah
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Karantanija in Kanalska dolina
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Karantanija in Karel Veliki
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Karantanija in Karlman Bavarski
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Karantanija in Karniola
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Karantanija in Karolingi
Katarina Branković
Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.
Poglej Karantanija in Katarina Branković
Knežji kamen
Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.
Poglej Karantanija in Knežji kamen
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Karantanija in Knez
Komercialne pizde
Komercialne pizde (znan tudi kot Komercialne piiip) je drugi studijski album slovenske komične glasbene skupine Slon in Sadež, izdan leta 2004 pri založbi Celo pametna založba (CPŽ).
Poglej Karantanija in Komercialne pizde
Koroška
Koróška je lahko.
Poglej Karantanija in Koroška
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Karantanija in Koroška (vojvodina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Karantanija in Koroška (zvezna dežela)
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Karantanija in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Karantanija in Koroški Slovenci
Korotan
Kórotan je lahko.
Poglej Karantanija in Korotan
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Karantanija in Kosezi
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Karantanija in Krška škofija
Kresnik (bog)
Kresnik (v izgovarjavi lahko uporabljamo tako krésnik kot kresník) je bil eno od najpomembnejših karantansko-karniolskih slovanskih božanstev.
Poglej Karantanija in Kresnik (bog)
Kri gotove smrti
Kri gotove smrti je prvi studijski album slovenske black metal skupine Valuk, izdan februarja 2017 v samozaložbi.
Poglej Karantanija in Kri gotove smrti
Kriva Vrba
Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.
Poglej Karantanija in Kriva Vrba
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Karantanija in Krnski grad
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Poglej Karantanija in Krst pri Savici
Laibach
Laibach (nemško ime za Ljubljano ali Ljubljanico; etimologija: mesto ob reki/potoku (Bach) ali močvirje; nemško Labach; Laubach.
Poglej Karantanija in Laibach
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Karantanija in Langobardi
Lesna dolina
Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Lesna dolina
Liharda Kamenska
župnijski cerkvi v Kamnu v Podjuni. Kip ima za atribut berača in štručej. Liharda Kamenska, kip iz znamenja v Kamnu v Podjuni Liharda Kamenska, koroška plemkinja in svetnica, * okoli 910, † 5. februar, verjetno leta 985 ali pozneje, Kamen v Podjuni.
Poglej Karantanija in Liharda Kamenska
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Poglej Karantanija in Ljudevit Posavski
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Karantanija in Ljutomer
LKOV Valuk
LKOV Valuk je posodobljena in licenčna različica lahkega večnamenskega kolesnega pehotnega bojnega vozila SSF Pandur, ki je zgrajeno v Sloveniji, v Sistemski tehniki, Ravne na Koroškem.
Poglej Karantanija in LKOV Valuk
Loga vas
Loga vas (nemško: Augsdorf) je naselje v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na Južnem Koroškem.
Poglej Karantanija in Loga vas
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Karantanija in Marko Pernhart
Matic prespi pri prijatelju
Matic prespi pri prijatelju je socialno psihološka povest, delo Janje Vidmar, ki je izšlo leta 2005 pri založbi Karantanija v zbirki Navihanček.
Poglej Karantanija in Matic prespi pri prijatelju
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Karantanija in Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Karantanija in Mejna grofija Istra
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Karantanija in Milštatski samostan
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Karantanija in Možberk
Modest
Modest je moško osebno ime.
Poglej Karantanija in Modest
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Karantanija in Mostič
Motnica, Avstrija (kraj)
Župnijska cerkev v Motnici Motnica (nemško Metnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovencev v 6.-8.
Poglej Karantanija in Motnica, Avstrija (kraj)
Motnica, Motnica
Naselje Motnica (nemško Metnitz) s 482 prebivalci (od 1. januar 2023) je center koroškega trške občine Motnica.
Poglej Karantanija in Motnica, Motnica
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Karantanija in Nadškofija Salzburg
Naočnik in Očalnik
Naslovnica knjige Naočnik in Očalnik, ki jo je napisal Leopold Suhodolčan. Naočnik in Očalnik je naslov domišljijske zgodbe in hkrati ime glavnih dveh junakov.
Poglej Karantanija in Naočnik in Očalnik
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.
Poglej Karantanija in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Karantanija in Norik (rimska provinca)
Oče naš
Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev.
Poglej Karantanija in Oče naš
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Karantanija in Oglejski patriarhat
Oris Slovenije
Zastava Slovenije Grb Slovenije Ta stran prikazuje tako oris kot pregled in aktualen vodič po Sloveniji: Slovenija - suverena država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji z Italijo, na jugozahodu z Jadranskim morjem, na jugu in vzhodu s Hrvaško, na severovzhodu z Madžarsko, na severu pa z Avstrijo.
Poglej Karantanija in Oris Slovenije
Otok, Koroška
Otok ob Vrbskem jezeru (nemško: Maria Wörth) je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Karantanija in Otok, Koroška
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Karantanija in Otokarji
Pabo
Karantansko ozemlje do leta 860 Pabo, bavarski plemič.
Poglej Karantanija in Pabo
Palček (pravljica)
brata Grimm Palček je pravljica, ki sta jo napisala brata Grimm (Jakob Ludwig Grimm in Wilhelm Karl Grimm).
Poglej Karantanija in Palček (pravljica)
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Karantanija in Panonska marka
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Karantanija in Panonska nižina
Panter (heraldika)
Koroške Panter je heraldični lik.
Poglej Karantanija in Panter (heraldika)
Papež Štefan III.
Štefan III.
Poglej Karantanija in Papež Štefan III.
Papež Benedikt III.
Benedikt III., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. april 858 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Karantanija in Papež Benedikt III.
Papež Gregor V.
Papež Gregor V. (Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve 3.
Poglej Karantanija in Papež Gregor V.
Papež Janez X.
Janez X. (Papa Joannes X.), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Borgo Tossignano (Emilija-Romanja, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † maj 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 914 do maja 928.
Poglej Karantanija in Papež Janez X.
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Karantanija in Papež Zaharija
Patrik
Patrik je moško osebno ime.
Poglej Karantanija in Patrik
Perja vas
Farna cerkev Sv. Pavla v Perji vasi Perja vas (nem.: Ferndorf) je občina v hribovju nad Spodnjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 2.187 prebivalci (stanje na 1. januar 2016) in vaško naselje s 651 prebivalci.
Poglej Karantanija in Perja vas
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Karantanija in Peter Štih
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Karantanija in Pliberk
Počitnice na Marsu
Počitnice na Marsu Ivana Sivca je sodobna pravljica oziroma fantazijska pripoved, objavljena leta 2008 pri založbi Karantanija v zbirki Krtek.
Poglej Karantanija in Počitnice na Marsu
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Pokrče
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.
Poglej Karantanija in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karantanija in Poreče, Koroška
Pražupnija
Pražupnija (starejši izraz prafara), je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.
Poglej Karantanija in Pražupnija
Pribislav
Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je bil karantanski knez.
Poglej Karantanija in Pribislav
Prihod Hrvatov
Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.
Poglej Karantanija in Prihod Hrvatov
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Karantanija in Ratbod
Razbojnik Cefizelj
Butalski policaj in Cefizelj Razbojnik Cefizelj je eden izmed literarnih likov iz zbirke humoresk Butalci, ki jo je napisal Fran Milčinski.
Poglej Karantanija in Razbojnik Cefizelj
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Karantanija in Rdeča Hrvaška
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Karantanija in Regnum Carantanum
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Karantanija in Romanje
Rosana (novela)
Rosana je mladinsko delo avtorja Josipa Stritarja (1836-1923).
Poglej Karantanija in Rosana (novela)
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Karantanija in Ruda, Koroška
Saga o Karantaniji, Kralj Samo
Kralj Samo je roman slovenskega pisatelja Ivana Sivca, ki prikazuje usodo dveh junakov, Sama in Vitomirja, v sedmem stoletju, ko se je oblikovala Samova država.
Poglej Karantanija in Saga o Karantaniji, Kralj Samo
Samo (ime)
Samo je moško osebno ime.
Poglej Karantanija in Samo (ime)
Samo (kralj)
Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Karantanija in Samo (kralj)
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Karantanija in Samova plemenska zveza
Schladming
Schladming Schladming je majhno nekdanje rudarsko mesto v avstrijski zvezni deželi Štajerski in sicer ob njeni skrajno zahodni meji.
Poglej Karantanija in Schladming
Semik
Knez Semik (v prvih zapisih kot Cemicas, v sodobnem slovenskem poimenovanju razen kot Semik včasih imenovan tudi kot Semika), karantanski knez.
Poglej Karantanija in Semik
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Karantanija in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam karantanskih vladarjev
Seznam karantanskih vojvod, knezov in grofov. * * Karantanija.
Poglej Karantanija in Seznam karantanskih vladarjev
Seznam slovenskih svetnikov
Seznam slovenskih svetnikov zajema vse svetnike in blažene, kakor tudi tiste, ki so trenutno še v predhodnih postopkih razglasitve, ki so izhajali iz slovenskega ozemlja.
Poglej Karantanija in Seznam slovenskih svetnikov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Karantanija in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Karantanija in Slovani v Spodnji Panoniji
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Karantanija in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Karantanija in Slovenija
Slovenska demokratska stranka
Slovenska demokratska stranka (kratica SDS) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se uvršča na politično desnico.
Poglej Karantanija in Slovenska demokratska stranka
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Karantanija in Slovenska glasba
Slovenska kultura
Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.
Poglej Karantanija in Slovenska kultura
Slovenska vojska
Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje.
Poglej Karantanija in Slovenska vojska
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Karantanija in Slovenske dežele
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Karantanija in Slovenske Konjice
Slovenski evrokovanci
Slovenski evrokovanci, tudi slovenski evrski kovanci, so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija.
Poglej Karantanija in Slovenski evrokovanci
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Karantanija in Spodnja Panonija (država)
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Karantanija in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Karantanija in Stara cerkvena slovanščina
Stojmir
Knez Stojmir (v prvih zapisih kot Ztoimar), karantanski knez.
Poglej Karantanija in Stojmir
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Poglej Karantanija in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Storžek
Storžek je kratka sodobna pravljica, delo Jasne Furlan.
Poglej Karantanija in Storžek
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Karantanija in Straja vas
Sveti Modest
Sveti Modest cerkvi Gospe Svete na Koroškem v Avstriji Sveti Modest, irski misijonarski škof v Karantaniji, † pred 772, verjetno pokopan pri Gospe Sveti.
Poglej Karantanija in Sveti Modest
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Karantanija in Svetopolk I. Moravski
Tasilo III.
Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.
Poglej Karantanija in Tasilo III.
Teholica
Teholica (tudi Dholica, uradno Teholica ob Vrbskem jezeru) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Karantanija in Teholica
Tone Partljič
Tone Partljič slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik, komediograf * 5. avgust 1940, Maribor, Slovenija.
Poglej Karantanija in Tone Partljič
Trebinja (Avstrijska Koroška)
Pogled na kraj Trebinja Trebinja (nem.: Treffen am Ossiacher See) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 4.534 prebivalci (stanje na 1. januar 2021).
Poglej Karantanija in Trebinja (Avstrijska Koroška)
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Karantanija in Ustoličevanje koroških vojvod
Valtunk
Valtunk (v prvih zapisih Waltunc, včasih pri slovenskih avtorjih imenovan tudi Valhun ali Valjhun), karantanski knez.
Poglej Karantanija in Valtunk
Valuk
Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.
Poglej Karantanija in Valuk
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Karantanija in Velikomoravska
Vernberk
Renesančni grad in samostan Vernberk Glavni portal gradu Vernberk iz leta 1575 Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika v Domačalah Grad Domačale Skočidol j Jepo (Kepo) Razvaline v Umbarju Eichelberg Grad Strmec Podružniška cerkev sv. Štefana v Podravljah Marko Pernhart: Grad Strmec Vernberk (nemško Wernberg) je občina s 5408 prebivalci (stanje 1.
Poglej Karantanija in Vernberk
Vindišarska teorija
Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji Vindišarska teorija je teza avstrijskega zgodovinarja Martina Wutta, objavljena leta 1927.
Poglej Karantanija in Vindišarska teorija
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Poglej Karantanija in Vitanje
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Karantanija in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Karantanija in Vojvodina Furlanija
Vrata-Megvarje
Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688 Župnijska cerkev sv. Andreja Vrata-Megvarje (nemško Thörl-Maglern) je vas v občini Podklošter v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi Koroški Slovenci oz.
Poglej Karantanija in Vrata-Megvarje
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Karantanija in Vrba na Koroškem
Začarani mladenič
Začarani mladenič je slovenska ljudska pravljica.
Poglej Karantanija in Začarani mladenič
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Karantanija in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Karantanija in Zgodovina Slovenije
623
623 (DCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Karantanija in 623
658
658 (DCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karantanija in 658
660
660 (DCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Karantanija in 660
664
664 (DCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karantanija in 664
698
698 (DCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karantanija in 698
738
738 (DCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Karantanija in 738
743
743 (DCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karantanija in 743
Prav tako znan kot Karantanci.
, Gorazd (ime), Gorazd (karantanski knez), Goriška (grofija), Gornja Panonija (rimska provinca), Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Grabštanj, Grad Riegersburg, Grasulf II., Grebinj, Grofje Ebersberški, Gundakar, Hedvika Spanheimska, Helmwin, Henrik I. Bavarski, Hišica v cvetju, Hodiše, Hotimir, Ingo (karantanski), Jožko Šavli, Kadolah, Kanalska dolina, Karel Veliki, Karlman Bavarski, Karniola, Karolingi, Katarina Branković, Knežji kamen, Knez, Komercialne pizde, Koroška, Koroška (vojvodina), Koroška (zvezna dežela), Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Korotan, Kosezi, Krška škofija, Kresnik (bog), Kri gotove smrti, Kriva Vrba, Krnski grad, Krst pri Savici, Laibach, Langobardi, Lesna dolina, Liharda Kamenska, Ljudevit Posavski, Ljutomer, LKOV Valuk, Loga vas, Marko Pernhart, Matic prespi pri prijatelju, Mejna grofija Avstrija, Mejna grofija Istra, Milštatski samostan, Možberk, Modest, Mostič, Motnica, Avstrija (kraj), Motnica, Motnica, Nadškofija Salzburg, Naočnik in Očalnik, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Norik (rimska provinca), Oče naš, Oglejski patriarhat, Oris Slovenije, Otok, Koroška, Otokarji, Pabo, Palček (pravljica), Panonska marka, Panonska nižina, Panter (heraldika), Papež Štefan III., Papež Benedikt III., Papež Gregor V., Papež Janez X., Papež Zaharija, Patrik, Perja vas, Peter Štih, Pliberk, Počitnice na Marsu, Pokrče, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Poreče, Koroška, Pražupnija, Pribislav, Prihod Hrvatov, Ratbod, Razbojnik Cefizelj, Rdeča Hrvaška, Regnum Carantanum, Romanje, Rosana (novela), Ruda, Koroška, Saga o Karantaniji, Kralj Samo, Samo (ime), Samo (kralj), Samova plemenska zveza, Schladming, Semik, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam karantanskih vladarjev, Seznam slovenskih svetnikov, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovani v Spodnji Panoniji, Slovenci, Slovenija, Slovenska demokratska stranka, Slovenska glasba, Slovenska kultura, Slovenska vojska, Slovenske dežele, Slovenske Konjice, Slovenski evrokovanci, Spodnja Panonija (država), Spodnja Panonija (frankovska dežela), Stara cerkvena slovanščina, Stojmir, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Storžek, Straja vas, Sveti Modest, Svetopolk I. Moravski, Tasilo III., Teholica, Tone Partljič, Trebinja (Avstrijska Koroška), Ustoličevanje koroških vojvod, Valtunk, Valuk, Velikomoravska, Vernberk, Vindišarska teorija, Vitanje, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Furlanija, Vrata-Megvarje, Vrba na Koroškem, Začarani mladenič, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Slovenije, 623, 658, 660, 664, 698, 738, 743.