Hitreje kot brskalnik!
11 odnosi: Balasagun, Džungarija, Horezm, Kašgar, Kitani, Merv, Najmani, Tarimska kotlina, Turpan, 1124, 1218.
Balasagun
Balasagun je bil starodavno sogdijsko mesto v Čujski dolini med Biškekom in jezerom Isik Kul v sedanjem Kirgizistanu.
Novo!!: Karakitajski kanat in Balasagun · Poglej več »
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang. Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat. Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami.
Novo!!: Karakitajski kanat in Džungarija · Poglej več »
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Novo!!: Karakitajski kanat in Horezm · Poglej več »
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu in ima 711.300 prebivalcev. Mestno območje Kašgarja obsega 15 km2, čeprav se njegovo upravno območje razteza na 555 km2. Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev. Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuje tudi Karakorumska avtocesta, ki je tudi projekt v okviru Kitajsko–Pakistanski gospodarski koridor.
Novo!!: Karakitajski kanat in Kašgar · Poglej več »
Kitani
Kitani (Kītań, kitajsko 契丹, srednjekitajsko Khejtan), znani tudi kot Kitaji Kitai) ali Kidani (sodobno mandarinsko Qìdān, mongolsko Кидан, Kidan, hangulsko 거란, Kuran) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne Azije, ki je bilo od 4.
Novo!!: Karakitajski kanat in Kitani · Poglej več »
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu.. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Karakitajski kanat in Merv · Poglej več »
Najmani
300px Najmani, (iz mongolskega: naiman, "osem" je bilo mongolsko ime skupine ljudstev iz step Srednje Azije, ki so bila do leta 1177 podrejena Karakitajskemu kanatu. Najmani se najpogosteje uvrščajo med mongolska ljudstva. Ko je bil leta 1203 v bitki z Džingiskanom ubit zadnji najmanski kan Tajan, je njegov sin Kučlug z ostankom najmanske vojske pobegnil v Kara-Kitaj, kjer so ga lepo sprejeli. Poročil se je s kraljevo hčerko in kmalu zatem začel kovati zaroto proti svojemu tastu. Po tastovi usmtitvi je zasedel njegov prestol in začel preganjati muslimane iz oaze Hami. Lokalni prebivalci so se temu uprli. Kmalu po prihodu na oblast ga je porazil mongolski general Džebe in Kara-Kitaj priključil Mongolskemu cesarstvu. Najmani so bili kljub porazu prisotni v vseh delih Mongolskega cesarstva. Iz njihovega plemena sta bila verjetno Ögedejeva žena Töregene hatun in Hulegujev general Kitbuk, ki je padel v bitki pri Ajn Džalutu leta 1260.
Novo!!: Karakitajski kanat in Najmani · Poglej več »
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Novo!!: Karakitajski kanat in Tarimska kotlina · Poglej več »
Turpan
Turpan (znan tudi kot Turfan; s; تۇرپان) je mesto na ravni prefekture na vzhodu avtonomne regije Šindžjang na Kitajskem.
Novo!!: Karakitajski kanat in Turpan · Poglej več »
1124
1124 (MCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karakitajski kanat in 1124 · Poglej več »
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karakitajski kanat in 1218 · Poglej več »
