Odpri v Google MapsKazalo
96 odnosi: Ahac, Ahemenidsko cesarstvo, Alp Arslan, Amazonke, Anatolska planota, Antioh I. Soter, Antioh III. Veliki, Arijarat I. Kapadoški, Arijarat IV. Kapadoški, Artabazd, Šalmaneser III., Bazilij Veliki, Bazilisk (bizantinski cesar), Bitka pri Edesi, Bitka pri Graniku, Bitka pri Pteriji, Bizantinska arhitektura, Branislava Sušnik, Cerkve Göreme, Cezareja Mazaka, Diadohi, Dolina Ihlara, Emilijan (rimski cesar), Evnomij iz Kizika, Filip III. Makedonski, Filistejci, Fokas, Galien, Göreme, Güzelyurt, Gnej Domicij Corbulon, Gregor iz Nise, Gregor Nazianški, Grki, Heraklij, Hetiti, Ikonostas, Ivan I. Cimisk, Justinijan II., Kapadokija (razločitev), Kaski, Kavkaška regija, Kayseri, Kir II., Kir Mlajši, Klemen Aleksandrijski, Konstans II., Kraljevska cesta, Likaonija, Makedonska dinastija, ... Razširi indeks (46 več) »
Ahac
Ahac je moško osebno ime.
Poglej Kapadokija in Ahac
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Kapadokija in Ahemenidsko cesarstvo
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Kapadokija in Alp Arslan
Amazonke
''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.
Poglej Kapadokija in Amazonke
Anatolska planota
Anatolska planota pozimi iz zraka Anatolska planota je planota na Anatolskem polotoku oz.
Poglej Kapadokija in Anatolska planota
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Kapadokija in Antioh I. Soter
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Kapadokija in Antioh III. Veliki
Arijarat I. Kapadoški
Arijarat I. Kapadoški (starogrško Ἀριαράθης), verjetno zadnji kapadoški satrap v službi Perzijskega cesarstva (331/ 330 pr. n. št.-322 pr. n. št.), * ni znano, † 322 pr.
Poglej Kapadokija in Arijarat I. Kapadoški
Arijarat IV. Kapadoški
Аrijarat IV. Evzeb Arijarat IV.
Poglej Kapadokija in Arijarat IV. Kapadoški
Artabazd
Artabazd (grško: Ἀρταύασδος ali Ἀρτάβασδος iz armenskega: Արտավազդ), bizantinski uzurpator armenskega porekla, ki je vladal od junija 741 ali 742 do novembra 743, * ni znano, † 743.
Poglej Kapadokija in Artabazd
Šalmaneser III.
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.
Poglej Kapadokija in Šalmaneser III.
Bazilij Veliki
Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.
Poglej Kapadokija in Bazilij Veliki
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Kapadokija in Bazilisk (bizantinski cesar)
Bitka pri Edesi
Bitka pri Edesi je bila bitka med armadama Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valerijana in Sasanidskega cesarstva pod poveljstvom šahinšaha (kralja kraljev) Šapurja I. leta 260.
Poglej Kapadokija in Bitka pri Edesi
Bitka pri Graniku
Bitka pri Graniku (tudi ob Graniku, na reki Granik,...) je bila prva večja zmaga Aleksandra Velikega proti Perzijskemu imperiju pri osvajanju Male Azije.
Poglej Kapadokija in Bitka pri Graniku
Bitka pri Pteriji
Bitka pri Pteriji (antično grško, Ptería) je bil vojaški spopad med perzijsko vojsko Kira II. Velikega in napadalsko vojsko lidijskega kralja Kreza leta 547 pr. n. št..
Poglej Kapadokija in Bitka pri Pteriji
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Kapadokija in Bizantinska arhitektura
Branislava Sušnik
Branislava Sušnik, slovenska antropologinja, * 28. marec 1920, Medvode, † 28. april 1996, Asunción, Paragvaj.
Poglej Kapadokija in Branislava Sušnik
Cerkve Göreme
Göreme je okrožje v provinci Nevşehir v Turčiji.
Poglej Kapadokija in Cerkve Göreme
Cezareja Mazaka
Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.
Poglej Kapadokija in Cezareja Mazaka
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Kapadokija in Diadohi
Dolina Ihlara
Dolina Ihlara leži 14 km vzdolž reke Melendiz, ki teče od Selime do vasi Ihlara.
Poglej Kapadokija in Dolina Ihlara
Emilijan (rimski cesar)
Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.
Poglej Kapadokija in Emilijan (rimski cesar)
Evnomij iz Kizika
Evnomij iz Kizika (Eunōmios), eden izmed voditeljev skrajnega arijanizma (anomejstva ali evnomejstva), * okoli 333, Dakora, Kapadokija (Mala Azija oziroma sedanja osrednja Turčija), † okoli 393, Dakora.
Poglej Kapadokija in Evnomij iz Kizika
Filip III. Makedonski
Filip III.
Poglej Kapadokija in Filip III. Makedonski
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Kapadokija in Filistejci
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.
Poglej Kapadokija in Fokas
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Kapadokija in Galien
Göreme
Göreme (izgovorjeno; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji.
Poglej Kapadokija in Göreme
Güzelyurt
Güzelyurt, nekdaj Gelveri, je mesto in okrožje province Aksaray v regiji osrednja Anatolija v Turčiji, 45 km oddaljeno od mesta Aksaray.
Poglej Kapadokija in Güzelyurt
Gnej Domicij Corbulon
Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.
Poglej Kapadokija in Gnej Domicij Corbulon
Gregor iz Nise
Sveti Gregor iz Nise, tudi Sveti Gregor Niški; cerkveni oče, škof, retorik, filozof, mistik in svetnik; * med 331 in 340, Kapadokija, današnja osrednja Turčija, † 394, Nisa.
Poglej Kapadokija in Gregor iz Nise
Gregor Nazianški
Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.
Poglej Kapadokija in Gregor Nazianški
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Kapadokija in Grki
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Kapadokija in Heraklij
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Kapadokija in Hetiti
Ikonostas
Moskovskem kremelju, Theophanes the Greek, 1405 Ikonostas je v pravoslavnih cerkvah lesena ali marmorna pregradna stena, ki loči prostor za vernike od oltarja.
Poglej Kapadokija in Ikonostas
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Kapadokija in Ivan I. Cimisk
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.
Poglej Kapadokija in Justinijan II.
Kapadokija (razločitev)
Kapadokija je lahko.
Poglej Kapadokija in Kapadokija (razločitev)
Kaski
Staroveška Anatolija Kaski, tudi Kaški, Kaskijci in Kasgaji, so bili v bronasti dobi ohlapna plemenska zveza neindoevropskih ljudstev, ki so govorili neklasificiran kaški jezik.
Poglej Kapadokija in Kaski
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Kapadokija in Kavkaška regija
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Poglej Kapadokija in Kayseri
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Kapadokija in Kir II.
Kir Mlajši
Kir Mlajši (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš), sin Dareja II. Perzijskega in Parisatis, je bil perzijski princ, general in od leta 408 do 401 pr.
Poglej Kapadokija in Kir Mlajši
Klemen Aleksandrijski
Klemen Aleksandrijski (pravo ime Titus Flavius Clemens), grški filozof in teolog, * 150, † 211/6.
Poglej Kapadokija in Klemen Aleksandrijski
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Kapadokija in Konstans II.
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Kapadokija in Kraljevska cesta
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Kapadokija in Likaonija
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Kapadokija in Makedonska dinastija
Makrina Mlajša
Sveta Makrina mlajša, svetnica, * 324, † 379.
Poglej Kapadokija in Makrina Mlajša
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Poglej Kapadokija in Mihael II. Amorijec
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Kapadokija in Mimar Sinan
Mitridat VI. Pontski
Mítridat VI.
Poglej Kapadokija in Mitridat VI. Pontski
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Kapadokija in Nakš-e Rostam
Narodni park Göreme
Narodni zgodovinski park Göreme (turško: Göreme Tarihî Millî Parkı) je zavarovano območjo ohranjanja narave in krajine v Turčiji, v Kapadokiji.
Poglej Kapadokija in Narodni park Göreme
Nevşehir
Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.
Poglej Kapadokija in Nevşehir
Nisa
Nisa ima več pomenov.
Poglej Kapadokija in Nisa
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Kapadokija in Paflagonija
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Kapadokija in Palestinska Sirija
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Kapadokija in Palmira
Peščeni stolpi
Peščeni stolpi (angleško Hoodoo, imenovani tudi šotoraste skale, pravljični dimniki ali zemeljske piramide) so visok, tanki stolpi iz kamnin, ki štrlijo iz dna suhe rečne doline.
Poglej Kapadokija in Peščeni stolpi
Perdik
Perdik (grško, Perdíkkas) je bil general Aleksandra Velikega Makedonskega, * okoli 355 pr. n. št., † 321/320 pr. n. št. Sodeloval je v Aleksandrovem pohodu proti ahemenidski Perziji.
Poglej Kapadokija in Perdik
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Kapadokija in Pergamon
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Poglej Kapadokija in Praepositus sacri cubiculi
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Kapadokija in Priena
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej Kapadokija in Prvi nicejski koncil
Pterija
Pterija je bila prestolnica Asircev v severni Kapadokiji, Turčija.
Poglej Kapadokija in Pterija
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Poglej Kapadokija in Rimska Armenija
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Kapadokija in Rimska Grčija
Robert Kereži
Robert Kereži, slovenski knjižničar in ultra trail tekač, * 18. marec 1969.
Poglej Kapadokija in Robert Kereži
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Poglej Kapadokija in Roman IV. Diogen
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Kapadokija in Satrapija
Sebasteja (tema)
Sebastejska téma (grško Θέμα Σεβαστείας) je bila vojaško-civilna provinca (téma) Bizantinskega cesarstva v severovzhodni Kapadokiji in Mali Armeniji v sodobni Turčiji.
Poglej Kapadokija in Sebasteja (tema)
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Kapadokija in Selevkidsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Kapadokija in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Kapadokija in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Kapadokija in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Sivi egiptovski granit
Sivi egiptovski granit, tudi Marmor Claudianum, Granito del Foro je značilna vulkanska kamnina, ki so jo uporabljali že v času rimskega cesarstva.
Poglej Kapadokija in Sivi egiptovski granit
Skalna arhitektura
Skalna arhitektura je ustvarjanje struktur, zgradb in skulptur z izkopom iz trdne kamnine tam, kjer se seveda pojavlja.
Poglej Kapadokija in Skalna arhitektura
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Kapadokija in Slovenski eksonimi
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Poglej Kapadokija in Sveti Jurij
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Poglej Kapadokija in Teofil (bizantinski cesar)
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Poglej Kapadokija in Tiana
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Poglej Kapadokija in Tiglat-Pileser I.
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Kapadokija in Trgovska pot
Uçhisar
Uçhisar je naselje v Kapadokiji, v provinci Nevşehir, Turčija.
Poglej Kapadokija in Uçhisar
Vologas III.
Kovanec Vologasa III.; na reverzu je sedeč lokostrelec, okoli katerega je brezizrazen napis z grškim črkam podobnimi znaki Vologas III.
Poglej Kapadokija in Vologas III.
Volos, Grčija
Volos (Βόλος) je obalno pristaniško mesto v Tesaliji, ki leži na sredini grške celine, približno 330 kilometrov severno od Aten in 220 kilometrov južno od Soluna.
Poglej Kapadokija in Volos, Grčija
Vulfila
Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.
Poglej Kapadokija in Vulfila
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Kapadokija in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Poglej Kapadokija in Zgodovina Severne Makedonije
Zimsko spanje (film)
Zimsko spanje je turški dramski film iz leta 2014, ki ga je režiral Nuri Bilge Ceylan in zanj napisal scenarij skupaj z ženo Ebru Ceylan ter temelji na kratki zgodbi Žena Antona Čehova in pod-zapletu v romanu Bratje Karamazovi Fjodora Dostojevskega.
Poglej Kapadokija in Zimsko spanje (film)
1. Petrovo pismo
Prvo Petrovo pismo je eno izmed sedmih katoliških pisemKatoliška pisma so pisma, namenjena kristjanom na sploh in ne le posameznim osebam ali skupnostim.
Poglej Kapadokija in 1. Petrovo pismo
1277
1277 (MCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Kapadokija in 1277
17
17 (XVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Kapadokija in 17