Odpri v Google MapsKazalo
74 odnosi: Ainu, Aleuti, Alpski svizec, Anax junius, Arktika, Avtohtona ljudstva Sibirije, Čukči, Čukotščina, Barjanski lesketnik, Barjanski spreletavec, Belorepec, Beringija, Beringovo morje, Dmitrij Senjavin, Dolina gejzirjev, El Tatio, Gejzir, Geografija Japonske, Geografija Norveške, Geografija Rusije, Gorovje, Johann Karl Ehrenfried Kegel, Kamčatski okraj, Kamčatski rjavi medved, Katarina I. Ruska, Ključevska Sopka, Koconoga kanja, Koconogi čuk, Komandantovi otoki, Kontinentalna skorja, Kratersko jezero, Krimska vojna, Kurilski naravni rezervat, Kurilsko otočje, Lavino jezero, Mali detel, Močvirska uharica, Močvirski lebduh, Naravni rezervat Kronocki, Nosna jezerka, Ohotska plošča, Ohotsko morje, Ojašio, Pacifiški ognjeni obroč, Petropavlovsk-Kamčatski, Podmornice razreda Borej, Polotok, Pomeni imen asteroidov: 14001–15000, Pomeni imen asteroidov: 17001–18000, R-30, ... Razširi indeks (24 več) »
Ainu
Pripadniki ljudstva Ainu, fotografija iz leta 1904 Ljudstvo Ainú je staroselsko ljudstvo Japonske, ki se je ohranilo na severu otoka Honšu in na najsevernejšem japonskem otoku Hokaido ter na ruskih Kurilskih otokih, otoku Sahalin in na jugu polotoka Kamčatka.
Poglej Kamčatka in Ainu
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Kamčatka in Aleuti
Alpski svizec
Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.
Poglej Kamčatka in Alpski svizec
Anax junius
Anax junius je vrsta kačjega pastirja iz družine dev, razširjena po večjem delu Severne Amerike in v Vzhodni Aziji.
Poglej Kamčatka in Anax junius
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Kamčatka in Arktika
Avtohtona ljudstva Sibirije
Sibirija (severna Azija), vključno z Ruskim Daljnim vzhodom, je geografsko azijski del Rusije.
Poglej Kamčatka in Avtohtona ljudstva Sibirije
Čukči
Čukči ali tudi Čukši in Čukoti, (izvirno ime Luoravetlan, možje ali Tusfa, bratje ali zavezniki), »severno jelenji ljudje« (čauču) so ljudstvo mongolidne rase, ki naseljuje najbolj severovzhodne predele Sibirije (Čukotka, Čukotski polotok) na obalah Severnega Ledenega morja in Beringovega morja.
Poglej Kamčatka in Čukči
Čukotščina
Čukotščina ali čukščina (čukotsko лыгъоравэтлъан йилйил, lygoravetlan jiljil) je paleosibirski jezik, ki ga govori okoli 10.400 ljudi (70 % ljudstva Čukčev po oceni za leto 2001) v najbolj severovzhodnih predelih Rusije, večinoma v pokrajini Čukotka.
Poglej Kamčatka in Čukotščina
Barjanski lesketnik
Barjanski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora arctica) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena po severnem delu Evrazije.
Poglej Kamčatka in Barjanski lesketnik
Barjanski spreletavec
Barjanski spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia dubia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po Zahodni, Srednji in Severni Evropi ter proti vzhodu prek Sibirije vse do Japonske.
Poglej Kamčatka in Barjanski spreletavec
Belorepec
Belorèpec ali postójna (znanstveno ime Haliaeetus albicilla), tudi jezerski orel, je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Poglej Kamčatka in Belorepec
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Kamčatka in Beringija
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Kamčatka in Beringovo morje
Dmitrij Senjavin
Dmitrij Nikolajevič Senjavin (Дми́трий Никола́евич Сеня́вин), ruski mornariški častnik.
Poglej Kamčatka in Dmitrij Senjavin
Dolina gejzirjev
Dolina gejzirjev (Долина гейзеров) je približno 6 kilometrov dolga dolina vzdolž Gejzirske reke na Kamčatki v daljnovzhodni Rusiji, znana po okoli 90 gejzirjih in toplih izvirih pretežno na levem bregu reke.
Poglej Kamčatka in Dolina gejzirjev
El Tatio
El Tatio. Delovanje gejzirja El Tatio (iz jezka kunze Tata-iu, kar pomeni 'prikazovati peč') je polje gejzirjev, ki leži v Andih v severnem Čilu, v regiji Antofagasta, na približno 4200 m nmv.
Poglej Kamčatka in El Tatio
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Kamčatka in Gejzir
Geografija Japonske
Japonska je otoška država, ki obsega stratovulkanski arhipelag, dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale Vzhodne Azije.
Poglej Kamčatka in Geografija Japonske
Geografija Norveške
Norveška je država v severni Evropi v severnem in zahodnem delu Skandinavskega polotoka.
Poglej Kamčatka in Geografija Norveške
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Kamčatka in Geografija Rusije
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Kamčatka in Gorovje
Johann Karl Ehrenfried Kegel
Johann Karl Ehrenfried Kegel, nemški agronom in raziskovalec, * 3. oktober 1784, Mansfeld, Nemčija, † 25. junij 1863, Odesa, Ruski imperij Kegel je bil eden raziskovalcev Kamčatke.
Poglej Kamčatka in Johann Karl Ehrenfried Kegel
Kamčatski okraj
Kamčatski okraj je ena od 89 federalnih političnih subjektov Ruske federacije, ki administrativno sodi v Daljnovzhodno federalno okrožje.
Poglej Kamčatka in Kamčatski okraj
Kamčatski rjavi medved
Kamčatski rjavi medved (znanstveno ime Ursus arctos beringianus), znan tudi kot daljnovzhodni rjavi medved ali v ruščini Камчатский бурый медведь, latinizirano Kamčatski burij medved, je podvrsta rjavega medveda.
Poglej Kamčatka in Kamčatski rjavi medved
Katarina I. Ruska
Katarina I. (italic), ruska carica, * 16. april (5. april, ruski koledar) 1684, Latvija, † 17. maj (6. maj) 1727, Sankt Peterburg.
Poglej Kamčatka in Katarina I. Ruska
Ključevska Sopka
Ključevska Sopka (rusko Ключевская Сопка; znana tudi kot Ključevskoj, rusko: Ключевской) je stratovulkan, najvišja gora na polotoku Kamčatka v Rusiji in najvišji aktivni vulkan Evrazije.
Poglej Kamčatka in Ključevska Sopka
Koconoga kanja
Koconoga kanja (znanstveno ime Buteo lagopus) je ujeda iz družine kraguljev.
Poglej Kamčatka in Koconoga kanja
Koconogi čuk
Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).
Poglej Kamčatka in Koconogi čuk
Komandantovi otoki
Komandantovi otoki (Komandorskije ostrova) so otočje na robu Beringovega morja v Tihem oceanu, ki leži ob vzhodni obali polotoka Kamčatka na skrajnem vzhodu Evrazije.
Poglej Kamčatka in Komandantovi otoki
Kontinentalna skorja
Kontinentalna skorja je plast sestavljena pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki tvorijo celine in območja plitvega morskega dna blizu njihovih obal, znanih kot kontinentalne police.
Poglej Kamčatka in Kontinentalna skorja
Kratersko jezero
Kratersko jezero Nemrut v Turčiji Krátersko jézero je jezero, ki nastane v ognjeniških kalderah ali v kraterjih, ko je ognjenik nekaj časa nedejaven.
Poglej Kamčatka in Kratersko jezero
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Kamčatka in Krimska vojna
Kurilski naravni rezervat
Kurilski naravni rezervat (rusko Курильский заповедник) (tudi Kurilski) je ruski zapovednik (strogi ekološki rezervat), ki pokriva severni in južni del otoka Kunašir, največjega in najbolj južnega med Kurilskimi otoki, ki se razteza med otokom Hokaido, Japonska do polotoka Kamčatka na Daljnem vzhodu Rusije.
Poglej Kamčatka in Kurilski naravni rezervat
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Poglej Kamčatka in Kurilsko otočje
Lavino jezero
Lavino jezero je velika količina staljene lave, po navadi bazaltne, vsebovane v vulkanskem žrelu, kraterju ali široki depresiji.
Poglej Kamčatka in Lavino jezero
Mali detel
Mali detel (znanstveno ime Dryobates minor) je vrsta ptičev iz družine žoln, ki gnezdi po večjem delu Evrazije.
Poglej Kamčatka in Mali detel
Močvirska uharica
Močvirska uharica (znanstveno ime Asio flammeus) je dnevno-nočna ptica iz družine sov.
Poglej Kamčatka in Močvirska uharica
Močvirski lebduh
Močvirski lebduh (znanstveno ime Cordulia aenea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena po vsej severni Palearktiki od Britanskega otočja do Kamčatke, razen skrajnega severa.
Poglej Kamčatka in Močvirski lebduh
Naravni rezervat Kronocki
Naravni rezervat Kronocki (Kроноцкий) (tudi Kronotsky Biosphere Zapovednik) je naravno območje, rezervirano za študij naravoslovja na Ruskem Daljnem vzhodu, na obali polotoka Kamčatka.
Poglej Kamčatka in Naravni rezervat Kronocki
Nosna jezerka
Nosna jezerka (znanstveno ime Epitheca bimaculata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v pasu od Zahodne Evrope do Daljnega vzhoda.
Poglej Kamčatka in Nosna jezerka
Ohotska plošča
Ohotska plošča Ohotska plošča je manjša tektonska plošča, ki pokriva območje Ohotskega morja, polotoka Kamčatke, otoka Sahalin ter regije Tohoku in Hokaida na Japonskem.
Poglej Kamčatka in Ohotska plošča
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Kamčatka in Ohotsko morje
Ojašio
Tok Ojašio trči v tok Kurošio pri Hokaidu. Ko trčita dva toka nastanejo vrtinčaste turbulence. Fitoplankton se koncentrira na robovih turbulence, s čimer lahko sledimo premikanju vode. 210x210_pik Tok Ojašio (親潮 "starševska plima"), znan tudi kot Oja Sivo, Ohotski ali Kurilski tok, je hladen subpolarni oceanski tok, ki teče proti jugu in kroži v nasprotni smeri urinega kazalca na zahodu Tihega oceana.
Poglej Kamčatka in Ojašio
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Kamčatka in Pacifiški ognjeni obroč
Petropavlovsk-Kamčatski
Petropavlovsk-Kamčatski ponoči Petropavlovsk-Kamčatski je upravno, industrijsko, znanstveno in kulturno središče ruskega polotoka Kamčatka, oziroma Kamčatskega okraja.
Poglej Kamčatka in Petropavlovsk-Kamčatski
Podmornice razreda Borej
Razred Borej (Projekt 955 Borej – Boreas) je razred strateških jedrskih podmornic, ki jih gradi ladjedelnica Sevmaš za Rusko vojno mornarico.
Poglej Kamčatka in Podmornice razreda Borej
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Poglej Kamčatka in Polotok
Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Kamčatka in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pomeni imen asteroidov: 17001–18000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 17001 do 18000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Kamčatka in Pomeni imen asteroidov: 17001–18000
R-30
R-30 Bulava (Р-30 Булава – bojni kij) je tristopenjska podmorniška balistična raketa na trdo in tekoče gorivo v uporabi v Ruski vojni mornarici.
Poglej Kamčatka in R-30
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Kamčatka in Robno morje
Rumena (mongolidna) rasa
Azijski tipi iz knjige iz leta 1914 Rumena oz.
Poglej Kamčatka in Rumena (mongolidna) rasa
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Kamčatka in Rusija
Ruska mornariška pehota
Ruska mornariška pehota (MPR), je mornariška pehota Ruske vojne mornarice.
Poglej Kamčatka in Ruska mornariška pehota
Ruski Daljni vzhod
Ruski Daljni vzhod (rusko Дальний Восток России) je regija v severovzhodni Aziji.
Poglej Kamčatka in Ruski Daljni vzhod
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Poglej Kamčatka in Severna Azija
Severna flota
Severna flota (Severnij flot) je flota Ruske vojne mornarice na Arktiki.
Poglej Kamčatka in Severna flota
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Poglej Kamčatka in Seznam raziskovalcev
Skobčja sova
Skobčja sova ali skobčevka (znanstveno ime Surnia ulula) je pretežno dnevna ptica iz družine sov.
Poglej Kamčatka in Skobčja sova
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Kamčatka in Smreka
Stepan Petrovič Krašeninikov
Stepan Petrovič Krašeninikov (rusko Степа́н Петро́вич Крашени́нников), ruski raziskovalec, geograf, botanik in akademik, * 11. november (31. oktober, ruski koledar) 1711, Moskva, Rusija, † 8. marec 1755, Sankt Peterburg, Rusija.
Poglej Kamčatka in Stepan Petrovič Krašeninikov
Tihooceanska flota
Tihooceanska flota je flota Ruske vojne mornarice v Tihem oceanu.
Poglej Kamčatka in Tihooceanska flota
Tri Brata
Tri Brata Pogled s kopnega Tri Brata (dobesedno: "trije bratje") je niz treh skal ob vhodu v Avaški zaliv na Kamčatki, 400 metrov zahodno od rta Mys Žukova.
Poglej Kamčatka in Tri Brata
Turizem v Rusiji
Od poznega sovjetskega časa je turizem v Rusiji doživel hitro rast, najprej domačega in nato tudi mednarodnega sektorja.
Poglej Kamčatka in Turizem v Rusiji
Vasilij Čičagov
Vasilij Jakovljevič Čičagov, ruski mornariški častnik.
Poglej Kamčatka in Vasilij Čičagov
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Kamčatka in Velika geografska odkritja
Velika lesna osa
Velika ali rumena lesna osa (znanstveno ime Urocerus gigas) je vrsta rastlinske ose iz družine lesnih os, ki poseljuje iglaste in mešane gozdove Evrazije ter Severne Afrike.
Poglej Kamčatka in Velika lesna osa
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Poglej Kamčatka in Vitus Bering
Vladimir Vasiljevič Atlasov
Vladimir Vasiljevič Atlasov ali Volodimer Otlasov (/Володимер Отла́сов), ruski raziskovalec, jakutski kozak in častnik, * 1661/1664, Veliki Ustjug, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 1. februar 1711, Nižnekamčatsk, Ruski imperij (sedaj Ust-Kamčatsk, Rusija).
Poglej Kamčatka in Vladimir Vasiljevič Atlasov
Vulkani Kamčatke
Vulkani Kamčatke so velika skupina vulkanov na polotoku Kamčatka v vzhodni Rusiji.
Poglej Kamčatka in Vulkani Kamčatke
Zapovednik
Zapovednik je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze za zavarovano območje, ki je »večno divje«.
Poglej Kamčatka in Zapovednik
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Kamčatka in Zgodovina geografije
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Kamčatka in Zgodovina Japonske
5. junij
5.
Poglej Kamčatka in 5. junij