Kazalo
24 odnosi: Avtonomna republika Krim, Donski kozaki, Evrazijska stepa, Federalni subjekti Rusije, Josif Stalin, Kalmiščina, Kazahstan, Kazanski kanat, Kereidi, Krimski kanat, Kujbišev, Rusija, Kumis, Mongolsko cesarstvo, Nova Rusija, Peter Simon Pallas, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pontsko-kaspijska stepa, Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina, Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi, Ruina (zgodovina Ukrajine), Seznam narodov, Sinodonti in Sundadonti, Tjumen, Tomsk.
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Kalmiki in Avtonomna republika Krim
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Kalmiki in Donski kozaki
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Kalmiki in Evrazijska stepa
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
Poglej Kalmiki in Federalni subjekti Rusije
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Kalmiki in Josif Stalin
Kalmiščina
Kalmiščina (kalmiško Хальмг IPA: ali Хальмг келн, Haľmg keln, IPA: je jezik iz skupine vzhodnomongolskih jezikov. Po ruskem popisu prebivalstva iz leta 2010 ga v Republiki Kalmikiji na vzhodu Rusije govori 80.500 ljudi od skupno 183.000 Kalmikov. Kalmiščina ima več narečij: torgutsko, koknursko, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko in dorbotsko na Kitajskem, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko, urjanhajsko in hontonsko v Mongoliji ter buzavsko, torgutsko, dorbotsko in sart-kalmiško v Rusiji.
Poglej Kalmiki in Kalmiščina
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Kalmiki in Kazahstan
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Kalmiki in Kazanski kanat
Kereidi
Azija okrog leta 1200. Kereidi ali Kereiti (mongolsko: Кэрэйд, Kereid) so bili skupina nomadskih plemen, ki so živela v srednji Mongoliji pred vzponom Mongolskega cesarstva.
Poglej Kalmiki in Kereidi
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Kalmiki in Krimski kanat
Kujbišev, Rusija
Kujbišev je mesto v Rusiji, upravno središče Kujbiševskega rajona Novosibirske oblasti.
Poglej Kalmiki in Kujbišev, Rusija
Kumis
Domač mongolski ''airag'', ki je fermentiral v plastičnem sodu v ozadju Kumis (včasih zapisano kumiss, koumiss ali kumys, қымыз, kimiz) je fermentiran mlečni izdelek, tradicionalno pripravljen iz kobiljega mleka, obstaja pa tudi različica iz oslovskega.
Poglej Kalmiki in Kumis
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Kalmiki in Mongolsko cesarstvo
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Kalmiki in Nova Rusija
Peter Simon Pallas
Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.
Poglej Kalmiki in Peter Simon Pallas
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Kalmiki in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Kalmiki in Pontsko-kaspijska stepa
Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina
Moskvi, 19. novembra 1988 Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, so zelo različne.
Poglej Kalmiki in Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina
Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi
Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi je izvajala vlada Sovjetske zveze od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja Josifa Stalina in pod vodstvom NKVD oz.
Poglej Kalmiki in Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi
Ruina (zgodovina Ukrajine)
Ruina (ruina) je zgodovinopisni naziv, ki je je uvedel kozaški kronist Samijlo Veličko (1670–1728) za politično stanje v Ukrajini v drugi polovici 17.
Poglej Kalmiki in Ruina (zgodovina Ukrajine)
Seznam narodov
Seznam narodov sveta.
Poglej Kalmiki in Seznam narodov
Sinodonti in Sundadonti
V antropologiji so sinodonti in sundadonti dva različna vzorca značilnosti denticije/ugriza pri populacijah vzhodne Azije znotraj večjega "zobnih vzorcev rumene rase", ki ga je leta 1966 definiral Hanihara, leta 1984 pa ločil na omenjeni skupini.
Poglej Kalmiki in Sinodonti in Sundadonti
Tjumen
Tjumen (italic, Tjumen) je največje mesto in upravno središče Tjumenske oblasti, Rusija.
Poglej Kalmiki in Tjumen
Tomsk
Tomsk je mesto v Rusiji, upravno središče Tomske oblasti.
Poglej Kalmiki in Tomsk