Odpri v Google MapsKazalo
69 odnosi: Analema, Antarktika, Anton Cigoj, Ščit (ozvezdje), Časovni pas, Daljnogled (ozvezdje), Dvajset tisoč milj pod morjem, Edmund Percival Hillary, Eksplozija, Ekvator, Ernest Shackleton, Foucaultovo nihalo, Fra Maurov zemljevid, Fram (ladja), Gal (enota), Geografija Antarktike, Geografija Čila, Geografski koordinatni sistem, Govnačke, Horizontni koordinatni sistem, Jean Richer, Južna polobla, Južna riba, Južni tečajnik, Jug, Keelingova krivulja, Kipar (ozvezdje), Kit (ozvezdje), Krokar (ozvezdje), Lawrence Oates, Life in the Freezer, Magnetizem, Milutin Milanković, Mizasta gora (ozvezdje), National Geographic Society, Nebesna krogla, Ničelni poldnevnik, Oblika Zemlje, Oktant (ozvezdje), Paleozoik, Parhelij, Perujski tok, Peter Scott, Polarno območje, Poldnevnik, Richard Evelyn Byrd, Roald Amundsen, Robert Falcon Scott, Rossovo morje, Rossovo odvisno ozemlje, ... Razširi indeks (19 več) »
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Poglej Južni tečaj in Analema
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Južni tečaj in Antarktika
Anton Cigoj
Anto Cigoj, slovenski slikar samouk, * 13. maj 1895, Vipavski Križ, † 28. april 1963, Ajdovščina.
Poglej Južni tečaj in Anton Cigoj
Ščit (ozvezdje)
Ščit je majhno ozvezdje na južni nebesni polobli.
Poglej Južni tečaj in Ščit (ozvezdje)
Časovni pas
Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.
Poglej Južni tečaj in Časovni pas
Daljnogled (ozvezdje)
Daljnogled, tudi Teleskop je malo ozvezdje na južni nebesni polobli, eno izmed dvanajstih ozvezdij, ki jih je v 18.
Poglej Južni tečaj in Daljnogled (ozvezdje)
Dvajset tisoč milj pod morjem
Dvajset tisoč milj pod morjem (izvirno francosko Vingt mille lieues sous les mers) je znanstvenofantastični roman Julesa Verna iz leta 1870, ki sodi med klasike svojega žanra.
Poglej Južni tečaj in Dvajset tisoč milj pod morjem
Edmund Percival Hillary
Sir Edmund Percival Hillary, novozelandski plezalec, raziskovalec, veleposlanik in filantrop, * 20. julij 1919, Auckland, Nova Zelandija (Severni otok), † 11. januar 2008, Auckland.
Poglej Južni tečaj in Edmund Percival Hillary
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Južni tečaj in Eksplozija
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Južni tečaj in Ekvator
Ernest Shackleton
Sir Ernest Henry Shackleton, britanski raziskovalec Antarktike irskega rodu, * 15. februar 1874, Kilkea, grofija Kildare, Irska, † 5. januar 1922, Južna Georgia.
Poglej Južni tečaj in Ernest Shackleton
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Poglej Južni tečaj in Foucaultovo nihalo
Fra Maurov zemljevid
Fra Maurov zemljevid sveta, »ki velja za največji spomenik srednjeveške kartografije«, je zemljevid sveta, ki ga je okoli leta 1450 izdelal italijanski kartograf Fra Mauro.
Poglej Južni tečaj in Fra Maurov zemljevid
Fram (ladja)
Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.
Poglej Južni tečaj in Fram (ladja)
Gal (enota)
Gal (včasih tudi kot galileo, oznaka Gal, včasih tudi gal) je enota za težni pospešek, v sistemu enot CGS.
Poglej Južni tečaj in Gal (enota)
Geografija Antarktike
V geografiji Antarktike prevladuje njena južna polarna lega in s tem led.
Poglej Južni tečaj in Geografija Antarktike
Geografija Čila
Geografija Čila je zelo raznolika, saj se država razprostira od zemljepisne širine 17 ° južno do rta Horn pri 56 ° (če so vključene čilske trditve o Antarktiki, se Čile razširi do Južnega tečaja) in od Tihega oceana na zahodu do Andov na vzhodu.
Poglej Južni tečaj in Geografija Čila
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Južni tečaj in Geografski koordinatni sistem
Govnačke
Govnačke (znanstveno ime Stercorariidae) so majhna družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.
Poglej Južni tečaj in Govnačke
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Poglej Južni tečaj in Horizontni koordinatni sistem
Jean Richer
Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.
Poglej Južni tečaj in Jean Richer
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.
Poglej Južni tečaj in Južna polobla
Južna riba
Vodnarjevimi nogami. Južna riba (latinsko Piscis Austrinus oz. Piscis Australis, pred 20. Stoletjem znano tudi kot Piscis Notius) je srednje veliko južno ozvezdje.
Poglej Južni tečaj in Južna riba
Južni tečajnik
Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.
Poglej Južni tečaj in Južni tečajnik
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Južni tečaj in Jug
Keelingova krivulja
ogljikovega dioksida (CO2) od leta 1958 do leta 2019 Keelingova krivulja je graf kopičenja ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi, ki temelji na neprekinjenih meritvah, opravljenih na observatoriju Mauna Loa na Havajih od leta 1958 do danes.
Poglej Južni tečaj in Keelingova krivulja
Kipar (ozvezdje)
Kipar (latinsko Sculptor) je majhno in temno ozvezdje na južnem nebu.
Poglej Južni tečaj in Kipar (ozvezdje)
Kit (ozvezdje)
Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.
Poglej Južni tečaj in Kit (ozvezdje)
Krokar (ozvezdje)
Krokar je majhno južno ozvezdje.
Poglej Južni tečaj in Krokar (ozvezdje)
Lawrence Oates
Lawrence Edward Grace Oates, angleški častnik in raziskovalec Antarktike, * 17. marec 1880, London, Anglija, † 17.
Poglej Južni tečaj in Lawrence Oates
Life in the Freezer
Life in the Freezer je BBC-jeva dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, ki je bila prvič predvajana v Združenem kraljestvu 18.
Poglej Južni tečaj in Life in the Freezer
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Južni tečaj in Magnetizem
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Južni tečaj in Milutin Milanković
Mizasta gora (ozvezdje)
Ozvezdje Mize, kot se ga vidi s prostim očesom Mizasta gora ali Miza je ozvezdje na južni nebesni polobli blizu južnega nebesnega tečaja, eno od 14, ki jih je v 18.
Poglej Južni tečaj in Mizasta gora (ozvezdje)
National Geographic Society
Januarska naslovnica ''National Geographic'' iz leta 1915'' National Geographic Explorer v ledu blizu obale Antarktike National Geographic Society (v slovenskem prevodu Nacionalno geografsko društvo) je v največje neprofitno izobraževalno geografsko društvo v svetovnem merilu.
Poglej Južni tečaj in National Geographic Society
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Poglej Južni tečaj in Nebesna krogla
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Južni tečaj in Ničelni poldnevnik
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Južni tečaj in Oblika Zemlje
Oktant (ozvezdje)
Oktant je medlo ozvezdje globoko na južnem nebu.
Poglej Južni tečaj in Oktant (ozvezdje)
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Južni tečaj in Paleozoik
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Južni tečaj in Parhelij
Perujski tok
Perujski tok (tudi Humboltov tok) je mrzli tok v Tihem oceanu.
Poglej Južni tečaj in Perujski tok
Peter Scott
Sir Peter Markham Scott, angleški ornitolog, naravovarstvenik in slikar, * 14. september 1909, London, Anglija, † 29. avgust 1989, Bristol.
Poglej Južni tečaj in Peter Scott
Polarno območje
Polarno območje se nahaja severno od 66˚33 tečajnika, pa vse do Severnega tečaja oziroma na jugu do Južnega tečaja.
Poglej Južni tečaj in Polarno območje
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Južni tečaj in Poldnevnik
Richard Evelyn Byrd
Richard Evelyn Byrd, kontraadmiral vojne mornarice ZDA in polarni raziskovalec, * 25. oktober 1888, Winchester, Virginija, ZDA, † 11. marec 1957, Boston, Massachusetts, ZDA.
Poglej Južni tečaj in Richard Evelyn Byrd
Roald Amundsen
Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.
Poglej Južni tečaj in Roald Amundsen
Robert Falcon Scott
Kapitan sir Robert Falcon Scott, angleški pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 6. junij 1868, Devonport, grofija Devon, Anglija, † 29. marec 1912, Rossova ledena polica, Antarktika.
Poglej Južni tečaj in Robert Falcon Scott
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Južni tečaj in Rossovo morje
Rossovo odvisno ozemlje
Rossovo odvisno ozemlje (angleško Ross Dependency) zajema del Antarktike in drugih ozemelj v Južnem oceanu, ki jih v posest zahteva Nova Zelandija.
Poglej Južni tečaj in Rossovo odvisno ozemlje
Sarmat
RS-28 Sarmat (na zahodu imenovana "Satan II") je ruska supertežka medcelinska balistična raketa (MBR) na tekoče gorivo z jedrskimi konicami, ki jo od leta 2009 proizvaja Državni raketni center Makejeva.
Poglej Južni tečaj in Sarmat
Seiffertova spirala
Seiffertova spirala (ali Seifertova sferna spirala) je prostorska krivulja (sferna spirala), ki predstavlja pot opravljeno med potovanjem telesa od južnega do severnega pola sfere (ali poljubnega telesa, ki ima obliko sfere) tako, da telo ohranja velikost kotne hitrosti glede na fiksni polmer.
Poglej Južni tečaj in Seiffertova spirala
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Južni tečaj in Severni tečaj
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Poglej Južni tečaj in Seznam raziskovalcev
Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki
Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki. Predvidevanja kažejo, da na Antarktiki ob vsakem času živi najmanj 1000 ljudi.
Poglej Južni tečaj in Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki
Sferna spirala
Sferna spirala je sferna krivulja, ki jo opravi telo, ki se giblje od južnega proti severnemu polu sfere in pri tem tvori stalni kot (ne pa pravi kot) s poldnevniki.
Poglej Južni tečaj in Sferna spirala
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Južni tečaj in Titan (luna)
Vinsonov masiv
Vinsonov masiv ali gora Vinson je velik gorski masiv Antarktike, ki je dolg 21 km in širok 13 km.
Poglej Južni tečaj in Vinsonov masiv
Volk (ozvezdje)
Volk je južno ozvezdje.
Poglej Južni tečaj in Volk (ozvezdje)
Vostok (jezero)
Vostok (dobesedno »Vzhod«) je največje od skoraj 400 znanih sladkovodnih jezer, ki ležijo globoko pod pokrovom večnega ledu na Antarktiki.
Poglej Južni tečaj in Vostok (jezero)
Zahodna Antarktika
Skoraj prazen zemljevid Zahodne Antarktike Označen zemljevid Antarktike z Zahodno Antarktiko na levi. Zahodna Antarktika ali Mala Antarktika, ena od dveh glavnih regij Antarktike, je del te celine, ki leži na zahodni polobli in vključuje Antarktični polotok.
Poglej Južni tečaj in Zahodna Antarktika
Zajec (ozvezdje)
Zajec (latinsko in angleško Lepus) je ozvezdje, ki leži južno od nebesnega ekvatorja (južno ozvezdje), natančneje južno od Oriona.
Poglej Južni tečaj in Zajec (ozvezdje)
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Južni tečaj in Zemljepisna širina
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Južni tečaj in Zemljin polmer
Zgodovina Antarktike
Po odcepitvi od Gondvane je Antarktika počasi polzela na njen sedanji položaj okrog južnega tečaja.
Poglej Južni tečaj in Zgodovina Antarktike
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Južni tečaj in Zgodovina geografije
1. junij
1.
Poglej Južni tečaj in 1. junij
14. december
14.
Poglej Južni tečaj in 14. december
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Južni tečaj in 1911
Prav tako znan kot Južni pol.