Kazalo
167 odnosi: Agri decumates, Aleksander Sergejevič Višnjevski, Alpidska orogeneza, Andska orogeneza, Antarktika, Antilibanon, Apatozaver, Apulija, Aravkarijevke, Ščitaste stenice, Španija, Švabska Jura, Švicarska Jura, Ħaġar Qim, Županova jama, Čajdamska kotlina, Begunjščica, Bele stene, Belogradčik, Bernske Alpe, Boj-Bulok, Cardiff, Ceratozaver, Džeita (jama), Dežela Franca Jožefa, Devils Tower, Dinozavri, Diplodok, Dolina Triglavskih jezer, Dordogne (reka), Dorset, Dvokrpi ginko, Eolsko delovanje, Evolucija ptic, Frankovska, Frankovska Švica, Fruška gora, Geografija Šrilanke, Geografija Švice, Geografija Evrope, Geografija Indije, Geografija Kambodže, Geografija Kenije, Geografija Rusije, Geološka časovna lestvica, Geologija Črne gore, Geologija Japonske, Geologija Kolumbije, Geologija Madžarske, Gibraltar, ... Razširi indeks (117 več) »
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Jura in Agri decumates
Aleksander Sergejevič Višnjevski
Aleksander Sergejevič Višnjevski (tudi Aleksandr Sergeevič Višnevskij; Александр Сергеевич Вишневский), ruski speleolog in jamar, * 18. avgust 1955, Sverdlovsk (danes Jekaterinburg), † 13. junij 2015, Jekaterinburg.
Poglej Jura in Aleksander Sergejevič Višnjevski
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Jura in Alpidska orogeneza
Andska orogeneza
Andska orogeneza (špansko Orogenija andina) je stalni proces orogeneze, ki se je začel v zgodnji juri in je odgovorna za nastanek Andov.
Poglej Jura in Andska orogeneza
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Jura in Antarktika
Antilibanon
Antilibanon (Vzhodne gore Libanona; libanonska arabščina جبال الشرقية,, "Vzhodne gore") je gorska veriga na skrajnem vzhodu Libanona, prek katere teče državna meja s Sirijo.
Poglej Jura in Antilibanon
Apatozaver
Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.
Poglej Jura in Apatozaver
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Jura in Apulija
Aravkarijevke
Aravkarijevke (znanstveno ime Araucariaceae) so evolucijsko stara družina dreves iz debla iglavcev (Pinophyta).
Poglej Jura in Aravkarijevke
Ščitaste stenice
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.
Poglej Jura in Ščitaste stenice
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Jura in Španija
Švabska Jura
Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.
Poglej Jura in Švabska Jura
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Poglej Jura in Švicarska Jura
Ħaġar Qim
Ħaġar Qim (malteško, angleško Standing/Worshiping Stones, stoječi ali čaščeni kamni, je megalitski tempeljski kompleks na sredozemskem otoku Malti iz ggantijske dobe (3600–3200 pr. n. št.). Megalitska svetišča na Malti so med najstarejšimi verskimi kraji na Zemlji, ki jih je odbor za svetovno dediščino opisal kot "edinstvene arhitekturne mojstrovine".
Poglej Jura in Ħaġar Qim
Županova jama
Stopnice do vhoda v Županovo jamo Glavna dvorana jame Županova jama je kraška jama v bližini Grosupljega, ki leži na nadmorski višini 468 m, dolga je 710 m ter doseže globino 77 m. V obdobju SFRJ so jo imenovali tudi Taborska jama.
Poglej Jura in Županova jama
Čajdamska kotlina
Čajdamska kotlina je hiperaridna kotlina, ki zavzema velik del prefekture Haiši v provinci Činghaj na Kitajskem.
Poglej Jura in Čajdamska kotlina
Begunjščica
Vrtače. Roblekov dom na Begunjščici Begunjščica je razpotegnjena grebenska gora v Karavankah.
Poglej Jura in Begunjščica
Bele stene
Pogled na Bele stene Bele stene (hrvaško Bijele stijene) so gorsko območje v osrednjem delu Velike Kapele na Hrvaškem.
Poglej Jura in Bele stene
Belogradčik
Belogradčik (bolgarsko Белоградчѝк, Belogradčík) je majhno mesto v Vidinskem okraju v severozahodni Bolgariji.
Poglej Jura in Belogradčik
Bernske Alpe
Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.
Poglej Jura in Bernske Alpe
Boj-Bulok
Boj-Bulok (znan tudi kot Boy-Bulok) je najgloblja jama v Uzbekistanu, v Srednji Aziji in tudi v vsej Aziji razen njenega zahodnega dela.
Poglej Jura in Boj-Bulok
Cardiff
Cardiff je glavno mesto in tudi največje mesto Walesa ter z okoli 320.000 prebivalci 11.
Poglej Jura in Cardiff
Ceratozaver
Ceratozaver (znanstveno ime Ceratosaurus) je bil mesojedi dinozaver.
Poglej Jura in Ceratozaver
Džeita (jama)
Jama Džeita (مغارة جعيتا) je sistem dveh ločenih, a med seboj povezanih kraških apnenčastih jam, ki se raztezata v skupni dolžini skoraj 9 kilometrov.
Poglej Jura in Džeita (jama)
Dežela Franca Jožefa
Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.
Poglej Jura in Dežela Franca Jožefa
Devils Tower
Devils Tower (jezik Lakota: Matȟó Thípila ali Ptehé Ǧí, kar pomeni 'Medvedov stolp' in 'Rog rjavega bizona', v tem zaporedju) je lakolitičen osamelec sestavljen iz magmatskih kamnin v gorovju Bear Lodge (del Black Hills) blizu Huletta in Sundanca v okrožju Crook, severovzhodni Wyoming, nad reko Belle Fourche.
Poglej Jura in Devils Tower
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Jura in Dinozavri
Diplodok
Diplodok (znanstveno ime Diplodocus) je rod diplodokoidnih zavropodnih dinozavrov, katerih fosile je odkril že leta 1877 S. W. Williston.
Poglej Jura in Diplodok
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.
Poglej Jura in Dolina Triglavskih jezer
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Poglej Jura in Dordogne (reka)
Dorset
Lega tradicionalne grofije Dorset v Angliji Dorset (arhaično Dorsetshire) je ena od 48 tradicionalnih grofij s 744.041 prebivalci, ki živijo na površini 2655 km² in je ena od 77 nemetropolitanskih grofij v jugozahodni Angliji s 412.905 prebivalci in površino 2542 km².
Poglej Jura in Dorset
Dvokrpi ginko
Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.
Poglej Jura in Dvokrpi ginko
Eolsko delovanje
Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).
Poglej Jura in Eolsko delovanje
Evolucija ptic
Evolucija ptic in njihovih letalnih sposobnosti je bil postopna in je trajala milijone let.
Poglej Jura in Evolucija ptic
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Jura in Frankovska
Frankovska Švica
Frankovska Švica (nemško Fränkische Schweiz) je gorsko območje v Zgornji Bavarski v Nemčiji in priljubljen turističen cilj.
Poglej Jura in Frankovska Švica
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Jura in Fruška gora
Geografija Šrilanke
Glavni otok otoške države je znan kot Šrilanka (prej imenovan Ceylon, Lanka-dvipa, Simhala-dvipa, itd.), je južnoazijski otok v Indijskem oceanu, jugovzhodno od Indijske podceline, na strateški lokaciji blizu glavnih pomorskih poti v Indijskem oceanu.
Poglej Jura in Geografija Šrilanke
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Jura in Geografija Švice
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Jura in Geografija Evrope
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Jura in Geografija Indije
Geografija Kambodže
Kambodža je država v celinski jugovzhodni Aziji, meji na Tajsko, Laos, Vietnam, Tajski zaliv in pokriva skupno površino 181.035 km².
Poglej Jura in Geografija Kambodže
Geografija Kenije
Geografija Kenije je raznolika in se med 47 okrožji razlikuje.
Poglej Jura in Geografija Kenije
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Jura in Geografija Rusije
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Jura in Geološka časovna lestvica
Geologija Črne gore
Geološka karta Črne gore Geologija Črne gore vključuje sedimentne in vulkanske kamnine od paleozoika do kenozoika, odložene na slabo razumljeno podlago kristalinskih kamnin.
Poglej Jura in Geologija Črne gore
Geologija Japonske
Japonsko otočje so v prvi vrsti rezultat več velikih oceanskih gibanj, ki so se zgodila v stotinah milijonov let od sredine silurja do pleistocena, kot posledica subdukcije Filipinske morske plošče pod celinsko Amursko ploščo in okinavsko ploščo na jugu in subdukcijo Pacifiške plošče pod Ohotsko ploščo na severu.
Poglej Jura in Geologija Japonske
Geologija Kolumbije
Relief Kolumbije, nastal z aktivnimi geološkimi procesi Geologija Kolumbije se nanaša na geološko sestavo Republike Kolumbije, ki določa njeno geografijo.
Poglej Jura in Geologija Kolumbije
Geologija Madžarske
Geologija Madžarske je zaznamovana z njeno lego v Panonski nižini v Srednji Evropi; obkrožena je s Karpati, Alpami in Dinaridi, vendar večinoma prevladujejo nižine.
Poglej Jura in Geologija Madžarske
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Jura in Gibraltar
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Jura in Ginkovci
Glastonbury Tor
Glastonbury Tor je hrib v bližini Glastonburyja v angleški grofiji Somerset s stolpom svetega Mihaela na vrhu, ki je na seznamu zgradba I. razreda.
Poglej Jura in Glastonbury Tor
Golansko višavje
Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami Golansko višavje je ozemlje na jugozahodu Sirije, ki je od leta 1967 dalje pod zasedbo Izraela.
Poglej Jura in Golansko višavje
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Jura in Gondvana
Grad Vavel
Kraljevski grad Vavel (poljska izgovorjava:; Zamek Królewski na Wawelu) je grajska rezidenca v središču Krakova na Poljskem in prva svetovna dediščina Unesca na svetu.
Poglej Jura in Grad Vavel
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Jura in Gvelfi in gibelini
Honduraški zaliv
Honduraški zaliv je velik dotok Karibskega morja, ki se razteza ob obalah Belizeja, Gvatemale in Hondurasa.
Poglej Jura in Honduraški zaliv
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Jura in Julijske Alpe
Jura (razločitev)
Jura ima več pomenov.
Poglej Jura in Jura (razločitev)
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Jura in Kalcit
Kaninsko pogorje
Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.
Poglej Jura in Kaninsko pogorje
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Jura in Kaparji
Kaveri (reka)
Kaveri (znana tudi kot Cauvery, anglizirano ime) je ena večjih indijskih rek, ki teče skozi zvezni državi Karnataka in Tamil Nadu. Reka Kaveri izvira pri Talakaveriju v pogorju Brahmagiri v Zahodnih Gatih, okrožje Kodagu v zvezni državi Karnataka, na nadmorski višini 1341 m in teče približno 800 km, preden se izlije v Bengalski zaliv.
Poglej Jura in Kaveri (reka)
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Jura in Kavkaz
Klek, Velika Kapela
Klek je 1181 metrov visoka gora na Hrvaškem.
Poglej Jura in Klek, Velika Kapela
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Jura in Komarji
Kompsognat
Kompsognat ali manj pravilneje komposognat (znanstveno ime Compsognathus) (grško kompsos/κομψός; "eleganten" in gnathos/γνάθος; "čeljust") je rod majhnih dvonožnih (bipedalnih) in mesojedih teropodov (Theropoda).
Poglej Jura in Kompsognat
Konkrecija
Konkrecije na Bowling Balls Beachu (Kalifornija), ki jih je vreme izluščilo iz strmega pobočja iz kenozojškega glinovca Konkrecija je masa sedimentne kamnine, v kateri je mineralni cement zapolnil pore, se pravi praznine med zrni sedimenta.
Poglej Jura in Konkrecija
Kontinentalna skorja
Kontinentalna skorja je plast sestavljena pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki tvorijo celine in območja plitvega morskega dna blizu njihovih obal, znanih kot kontinentalne police.
Poglej Jura in Kontinentalna skorja
Kozlički
Kozlički (znanstveno ime Cerambycidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 35.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Jura in Kozlički
Krajina in reka Miruša
Krajina in reka Miruša (albansko Mirusha / Mirushë; srbsko Мируша / Miruša) je regijski park v osrednjem delu Kosova na vzhodni strani ravnice Dukagjin.
Poglej Jura in Krajina in reka Miruša
Krakovsko-Čenstohovsko višavje
Krakovsko-čenstohovsko višavje, tudi poljska Jura, je višavje na jugu Poljske med mesti Krakov in Čenstohova.
Poglej Jura in Krakovsko-Čenstohovsko višavje
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Jura in Kreda
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Jura in Kremen
Krimsko gorovje
Krimsko gorovje (ukrajinsko Кримські гори, translit. Krymski hory; rusko Крымские горы, translit. Krymskie gory; krimska tatarščina Qırım dağları) je gorovje, ki teče vzporedno z jugovzhodno obalo polotoka Krim, v pasu približno 8–13 km od morja.
Poglej Jura in Krimsko gorovje
Kruberjeva jama
Kruberjeva jama (abhazijščina: ҳou Aҳaҧы, gruzijščina: კრუბერის გამოქვაბული ali კრუბერის ღრმული, translit.: k'ruberis gamokvabuli ali k'ruberis ghrmuli, ruščina: Пеще́ра Кру́бера-Воро́нья; znana tudi kot Voronja jama) je druga najgloblja znana jama na Zemlji.
Poglej Jura in Kruberjeva jama
Krzemionki
Krzemionki ali Krzemionki Opatowskie (Opatovski rudniki kremena) je sklop rudnikov gornjejurskega progastega kremena iz neolitika in zgodnje bronaste dobe približno osem kilometrov severovzhodno od poljskega mesta Ostrowiec Świętokrzyski.
Poglej Jura in Krzemionki
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Jura in List
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Jura in Listne uši
Lokovec
Lokovec je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi.
Poglej Jura in Lokovec
Lugdunska Galija
Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.
Poglej Jura in Lugdunska Galija
Luskarji
Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.
Poglej Jura in Luskarji
Madagaskar
Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.
Poglej Jura in Madagaskar
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Jura in Mangart
Melanosom
Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.
Poglej Jura in Melanosom
Metuljaste mušice
Metuljaste mušice (znanstveno ime Psychodidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo med mušice in združuje približno 500 znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Jura in Metuljaste mušice
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Jura in Metulji
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Jura in Mezozoik
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Jura in Mittelland (Švica)
Množično izumrtje
rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.
Poglej Jura in Množično izumrtje
Mrzlica (hrib)
Mrzlica (1121 m) vrh v osrednjem severnem delu Posavskega hribovja med Čemšeniško planino in dolino Savinje, ter Celjsko kotlino in Zasavjem.
Poglej Jura in Mrzlica (hrib)
Nanos
Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja.
Poglej Jura in Nanos
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Jura in Naravni park Strandža
Narodni park Isalo
Narodni park Isalo je narodni park v regiji Ihorombe na Madagaskarju, v jugozahodnem kotu province Fianarantsoa.
Poglej Jura in Narodni park Isalo
Narodni park okameneli gozd Jaramillo
Narodni park okameneli gozd Jaramillo (špansko Bosques Petrificados de Jaramillo National Park) je zavarovano območje okamenelega lesa v departmaju Deseado, na severovzhodu province Santa Cruz v Argentini.
Poglej Jura in Narodni park okameneli gozd Jaramillo
Narodni park Vikos–Aoös
Narodni park Vikos – Aoös (grško: Εθνικός Δρυμός Βίκου- ΑώουEthnikós Drymós Víkou - Aóou) je narodni park v regiji Epir na severozahodu Grčije.
Poglej Jura in Narodni park Vikos–Aoös
Narodni park Yosemite
Narodni park Yosemite (/joʊˈsɛmɪti/ yoh-SEM-it-ee) je narodni park v Združenih državah Amerike in obsega vzhodne dele okrožij Tuolumne, Mariposa in Madera v osrednjem vzhodnem delu ameriške zvezne države Kalifornija.
Poglej Jura in Narodni park Yosemite
Narodni park Zombitse-Vohibasia
Zombitse-Vohibasia je narodni park v regiji Atsimo-Andrefana na jugozahodu Madagaskarja.
Poglej Jura in Narodni park Zombitse-Vohibasia
Nautilina
Nautilina so podred glavonožcev, od konca triasa edini še živeč podred brodnikov (Nautiloidea) po klasifikaciji, ki jo je razvil ruski paleontolog V.N. Šimanski.
Poglej Jura in Nautilina
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Jura in Ocean Tetida
Oceanska kotlina
V hidrologiji je lahko oceanska kotlina kjerkoli na Zemlji, ki je zalita z morsko vodo, vendar je geološko oceanska kotlina velika geološka kotlina pod morsko gladino.
Poglej Jura in Oceanska kotlina
Opatija Saint-Étienne, Caen
Opatija svetega Štefana (francosko abbaye Saint-Étienne de Caen, znana tudi kot Abbaye aux Hommes ("Moška opatija"), je nekdanji benediktinski samostan v francoskem mestu Caen, Spodnja Normandija, katerega samostanska cerkev je posvečena sv. Štefanu. Ustanovljena in zgrajena je bila leta 1063 po naročilu Viljema Osvajalca in je ena najpomembnejših romanskih stavb v Normandiji.
Poglej Jura in Opatija Saint-Étienne, Caen
Opatija Weltenburg
Samostan Weltenburg (nemško Kloster Weltenburg) je benediktinska opatija (opatija svetega Jurija) v Weltenburgu, okrožju Kelheim ob Donavi na Spodnjem Bavarskem.
Poglej Jura in Opatija Weltenburg
Ornitishiji
Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia).
Poglej Jura in Ornitishiji
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Jura in Orogeneza
Otočni lok
Otóčni lók je geotektonska struktura zemeljske skorje v obliki nedavnih ali izvirnih otokov ali otočnih verig.
Poglej Jura in Otočni lok
Otok Estados
Otok Estados (špansko Isla de los Estados, nizozemsko Stateneiland) je argentinski otok, ki leži 29 kilometrov od vzhodnega konca Ognjene zemlje, od katerega ga ločuje preliv Le Maire.
Poglej Jura in Otok Estados
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Jura in Pajki
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Jura in Pangea
Papež Kalist III.
Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.
Poglej Jura in Papež Kalist III.
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Jura in Paratetida
Planinsko polje
Planinsko polje Poplavljeno Planinsko polje, v ozadju Slivnica Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje.
Poglej Jura in Planinsko polje
Pokljuka
Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez Planina Uskovnica Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Poglej Jura in Pokljuka
Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 110.001 do 120.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Jura in Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Jura in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Potres v Gudžaratu (2001)
Potres v Gujaratu leta 2001, znan tudi kot potres Bhudž, se je zgodil 26.
Poglej Jura in Potres v Gudžaratu (2001)
Praptič
Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx lithographica) je splošno priznan kot najstarejši znan ptič.
Poglej Jura in Praptič
Predor Sozina
Sozina (črnogorsko Tunel Sozina) je najdaljši cestni predor v Črni gori, dolg 4189 m. Svečano odprtje predora je bilo 13.
Poglej Jura in Predor Sozina
Pritlikavi listni zavrtači
Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Jura in Pritlikavi listni zavrtači
Prokletije
Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.
Poglej Jura in Prokletije
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Jura in Ptiči
Radensko polje, Grosuplje
Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje.
Poglej Jura in Radensko polje, Grosuplje
Regionalni naravni park Causses du Quercy
Skale Rocamadourja Kraški izvir Ouysse Žrelo Padirac Logo parka Vlečna pot ''Chemin de Halage'' pri Bouzièsu Château du Diable blizu Cabreretsa Mlin pri Cabreretsu Limargue pri Sonacu Belfort-du-Quercy in Quercy blanc Izvleček iz načrta naravnega parka Regionalni naravni park Causses du Quercy (francosko Parc naturel régional des Causses du Quercy) leži v francoskem departmaju Lot v regiji Oksitanija.
Poglej Jura in Regionalni naravni park Causses du Quercy
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Jura in Ren
Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Poglej Jura in Renski masiv
Renski slapovi
Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.
Poglej Jura in Renski slapovi
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Jura in Rossovo morje
Sabka
Sabka (arabsko: سبخة) je obalna, nadplimsko blatna ali peščena ravnina, v kateri se zaradi polsušnega do sušnega podnebja kopičijo evaporitno-slani minerali.
Poglej Jura in Sabka
Samarske stene
Pogled na Samarske stene Samarske stene (hrvaško Samarske stijene, gorsko območje na Hrvaškem v središčnem delu v planinskega masiva Velike Kapele. Samarske stene ležijo na območju Velike Kapele v bližini naselja Jasenak ter okoli 15 km jugozahodno od Mrkopalja, ki je tudi eno od izhodišč za obisk tega dela Velike Kapele.
Poglej Jura in Samarske stene
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Jura in Schwarzwald
Sečuanska kotlina
Sečuanska kotlina, včasih imenovana Rdeča kotlina, je nižinska regija na jugozahodu Kitajske.
Poglej Jura in Sečuanska kotlina
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Jura in Sesalci
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Poglej Jura in Seveni
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Jura in Sibirija
Sibirske trape
Sibirske trape so velika regija vulkanskih kamnin, znana kot velika magmatska provinca, v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Jura in Sibirske trape
Skarabeji
Skarabeji (znanstveno ime Scarabaeidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 28.000 danes znanih vrst, za katere je značilno, da imajo konice tipalnic oblikovane v podolgovate in ploščate lamele.
Poglej Jura in Skarabeji
Slivnica (vzpetina)
Slivnica je greben, ki se nahaja na vzhodni strani Cerkniškega jezera nad naseljem Cerknica.
Poglej Jura in Slivnica (vzpetina)
Snežnik
Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.
Poglej Jura in Snežnik
Somerset (grofija)
Ovčjereja v grofiji Somerset Somerset je grofija na jugozahodu Anglije.
Poglej Jura in Somerset (grofija)
Sorodstvo svetivcev
Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.
Poglej Jura in Sorodstvo svetivcev
Soteska Schöllenen
Soteska Schöllenen (nemško Schöllenenschlucht, Schöllenen) je soteska, ki jo je ustvaril zgornji tok reke Reuss v švicarskem kantonu Uri med mestoma Göschenen na severu in Andermatt na jugu.
Poglej Jura in Soteska Schöllenen
Soteska Verdon
Soteska Verdon (francosko Les Gorges du Verdon ali Grand canyon du Verdon) v jugovzhodni Franciji (departma Alpes-de-Haute-Provence) je rečni kanjon, ki pogosto velja za enega najlepših v Evropi.
Poglej Jura in Soteska Verdon
Soteska Vikos
Soteska Vikos (grško: Φαράγγι τουΒίκου) je soteska v Pindskem gorstvu v severni Grčiji.
Poglej Jura in Soteska Vikos
Srednjerusko višavje
Srednjerusko višavje (tudi Srednje višavje in Vzhodnoevropsko višavje) je višavsko območje vzhodnoevropskega nižavja in je planota s povprečno višino 230–250 m. Najvišji vrh je izmerjen na 293 m. Jugovzhodni del višavja je znan kot Kalaško višavje.
Poglej Jura in Srednjerusko višavje
Strigalice
Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.
Poglej Jura in Strigalice
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Jura in Subdukcija
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Jura in Tasmanovo morje
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Jura in Teheran
Tektonski nariv Sardona
Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.
Poglej Jura in Tektonski nariv Sardona
Temenica (reka)
Ob izviru Zijalo Temenica pri Sobračah Obdelana zemljišča pri kraju Temenica Vzdrževane brežine pri Veliki Loki Poplavna ravnica Temenice pri Trebnjem Ponor Temenice v Dolenjih PonikvahTemenica ob poplavah - Trebnje Temenica v Zijalu, tik po tem, ko drugič privre na dan Zalogu Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne.
Poglej Jura in Temenica (reka)
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Jura in Termiti
Transko žrelo
Transko žrelo Transko žrelo (bolgarsko Трънското ждрело; ali Ломнишко ждрело, Lomniško žrelo, Ждрелото на река Ерма, žrelo reke Erme) je soteska ali kanjon reke Erme v zahodni Bolgariji, na skrajnem vzhodnem delu gore Ruj, v občini Tran, okrožje Pernik, približno 3,5 km severno od Trana.
Poglej Jura in Transko žrelo
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Jura in Trias
Triceratops
Triceratops (znanstveno ime Triceratops) je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsidov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let.
Poglej Jura in Triceratops
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Jura in Triglav
Tyniec
Tyniec je zgodovinska vas na Poljskem ob reki Visli, od leta 1973 del mesta Krakov (trenutno v okrožju Dębniki).
Poglej Jura in Tyniec
Unescova dediščina v Indiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.
Poglej Jura in Unescova dediščina v Indiji
Vače
Vače so kraj v Občini Litija.
Poglej Jura in Vače
Venta
Venta (livonsko Vǟnta joug) je reka, ki izvira na severozahodu Litve in teče proti severu, preko pokrajine Kurlandije na zahodu Latvije do izliva v Baltsko morje pri kraju Ventspils.
Poglej Jura in Venta
Viski
Škotski ''blended whisky'' Viski (angleško na Škotskem whisky, na Irskem whiskey; irsko Uisce beatha) je žgana pijača iz ječmena in drugih vrst žit, ki ima korenine na Škotskem in Irskem.
Poglej Jura in Viski
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Jura in Vzhodne Alpe
Weddllovo morje
Južnega oceana Weddllovo morje tudi Weddellovo morje je morje v Južnem oceanu, ki vsebuje Weddllov oceanski vrtinec.
Poglej Jura in Weddllovo morje
Wellska stolnica
Wellska stolnica ali Stolna cerkev svetega Andreja je anglikanska stolnica v Wellsu v Somersetu.
Poglej Jura in Wellska stolnica
Zarka (reka)
Reka Zarka je drugi največji pritok spodnjega toka reke Jordan, za reko Jarmuk.
Poglej Jura in Zarka (reka)
Züriško jezero
Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.
Poglej Jura in Züriško jezero
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Jura in Zemlja
1 E15 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).
Poglej Jura in 1 E15 s