Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Anton Haus, Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda, Avstrija, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska okupacija Srbije, Avstro-Ogrski vstop v prvo svetovno vojno, Črna roka (Srbija), Balkanski vojni, Balkansko bojišče, David Lloyd George, Franc Ferdinand, Milutin Milanković, Nemško cesarstvo, Prva svetovna vojna, Ruše, Sarajevo, Sarajevski atentat (film), Seznam zgodovinskih vsebin, Slovenci in 1. svetovna vojna, Soška fronta, Urad zveznega kanclerja (Avstrija), Vzroki prve svetovne vojne, 23. julij, 9×17 Browning.
Anton Haus
Anton Johann Haus, slovenski avstro-ogrski mornariški častnik in veliki admiral, * 13. junij 1851, Tolmin (po krstni knjigi 14. junija 1851), tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 8. februar 1917, Pulj tedaj Avstro-Ogrska.
Novo!!: Julijska kriza in Anton Haus · Poglej več »
Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28.
Novo!!: Julijska kriza in Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Julijska kriza in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Julijska kriza in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avstro-ogrska okupacija Srbije
Avstro-ogrska okupacija Srbije je bila vojaška okupacija Srbije s strani avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je trajala od konca leta 1915 do konca prve svetovne vojne. Avstro-ogrska vojna napoved Srbiji 28.
Novo!!: Julijska kriza in Avstro-ogrska okupacija Srbije · Poglej več »
Avstro-Ogrski vstop v prvo svetovno vojno
Avstro-Ogrska je 28.
Novo!!: Julijska kriza in Avstro-Ogrski vstop v prvo svetovno vojno · Poglej več »
Črna roka (Srbija)
Črna roka (Црна рука/Crna Ruka; uradno imenovana Ujedinjenje ili smrt) je bila tajna srbska teroristična organizacija, ustanovljena 6.
Novo!!: Julijska kriza in Črna roka (Srbija) · Poglej več »
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Novo!!: Julijska kriza in Balkanski vojni · Poglej več »
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Novo!!: Julijska kriza in Balkansko bojišče · Poglej več »
David Lloyd George
David Lloyd George, 1.
Novo!!: Julijska kriza in David Lloyd George · Poglej več »
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Julijska kriza in Franc Ferdinand · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Julijska kriza in Milutin Milanković · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Julijska kriza in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Julijska kriza in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Novo!!: Julijska kriza in Ruše · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Julijska kriza in Sarajevo · Poglej več »
Sarajevski atentat (film)
Sarajevski atentat je zgodovinski dramski film iz leta 1975, posnet v češkoslovaško-jugoslovansko-Nemški koprodukciji.
Novo!!: Julijska kriza in Sarajevski atentat (film) · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Julijska kriza in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Slovenci in 1. svetovna vojna
Slovenci in 1.
Novo!!: Julijska kriza in Slovenci in 1. svetovna vojna · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Julijska kriza in Soška fronta · Poglej več »
Urad zveznega kanclerja (Avstrija)
Urad zveznega kanclerja ali kancelarija (skrajšano; zgodovinsko tudi in) je v avstrijski politiki urad kanclerja.
Novo!!: Julijska kriza in Urad zveznega kanclerja (Avstrija) · Poglej več »
Vzroki prve svetovne vojne
Evropske diplomatske uskladitve tik pred vojno. Osmani so se kmalu po začetku vojne pridružili centralnim silam. Italija je leta 1914 ostala nevtralna in se leta 1915 pridružila antantnim silam. Identifikacija vzrokov za prvo svetovno vojno ostaja sporna. Prva svetovna vojna se je na Balkanu začela 28.
Novo!!: Julijska kriza in Vzroki prve svetovne vojne · Poglej več »
23. julij
23.
Novo!!: Julijska kriza in 23. julij · Poglej več »
9×17 Browning
9×17 Browning (znan tudi kot 9 mm kratki,.380 ACP ali 9 mm Browning) je pištolski naboj, ki ga je leta 1908 v Belgiji razvil Američan John Moses Browning.
Novo!!: Julijska kriza in 9×17 Browning · Poglej več »
Preusmerja sem:
Avstro-Ogrski ultimat Srbiji, Avstro-ogrski ultimat Srbiji, Julijski ultimat, Sarajevski atentat.
