Kazalo
136 odnosi: Alegorija, Aleksander Bjelčevič, Alojzijevišče, Ljubljana, Andrej Čebašek (duhovnik), Antiutopija, Anton Foerster, Anton Janežič, Anton Koder, Anton Mahnič, Anton Umek (pesnik), Arthur Schopenhauer, Žalostinka, Balade in romance, Benjamin Ipavec, Beznica (roman), Božidar Flegerič, Britanska in inozemska svetopisemska družba, Davorin Bole, Digitalna knjižnica Slovenije, Dragotin Kette, Družbene pesmi, Ekokritika, Engelbert Gangl, Esej, Feljton, Ferdinand Pogačnik, Fran Celestin, Fran Cimperman, Fran Erjavec, Fran Levec, Fran Levstik, Franc Serafin Šegula, Franc Valentin Slemenik, France Koblar, France Prešeren, France Remec, Franja Trojanšek, Gazela (pesem), Gregor Kocijan, Heksameter, Idilična povest, Igor Saksida, Ivan Gornik, Ivan Tavčar, Janez Bleiweis, Janez Mencinger, Janez Vesel, Janko Božé, Jože Javoršek, Jože Pogačnik (literarni zgodovinar), ... Razširi indeks (86 več) »
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Josip Stritar in Alegorija
Aleksander Bjelčevič
Aleksander (Aleš) Bjelčevič, slovenski literarni zgodovinar in verzolog, alpinist * 5. oktober 1962, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Aleksander Bjelčevič
Alojzijevišče, Ljubljana
Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani.
Poglej Josip Stritar in Alojzijevišče, Ljubljana
Andrej Čebašek (duhovnik)
Andrej Čebašek, slovenski rimskokatoliški duhovnik in teolog, * 14. november 1820, Smlednik, † 27. januar 1899, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Andrej Čebašek (duhovnik)
Antiutopija
Antiutopija, distopija ali negativna utopija (grško: dys - zlo +: topos - mesto) je zvrst fikcije, naslednica utopije, ki prinese grozo za usodo človeštva, pri tem pa ne nudi nobenega upanja.
Poglej Josip Stritar in Antiutopija
Anton Foerster
Anton Foerster (Förster), slovenski skladatelj in dirigent češkega rodu, * 20. december 1837, Osenice pri Jičínu, Češka, † 17. Junij 1926, Novo mesto, Slovenija.
Poglej Josip Stritar in Anton Foerster
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Josip Stritar in Anton Janežič
Anton Koder
Anton Koder, slovenski pisatelj, pesnik in publicist, * 21. maj 1851, Radomlje, † 21. februar 1918, Ljubljana (pokopan v Cerkljah na Gorenjskem).
Poglej Josip Stritar in Anton Koder
Anton Mahnič
Anton Mahnič, slovenski, škof, teolog, pesnik, pisatelj, kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in urednik, * 14. september 1850, Kobdilj, † 14. december 1920, Zagreb.
Poglej Josip Stritar in Anton Mahnič
Anton Umek (pesnik)
Anton Umek - Okiški, slovenski pesnik, pisatelj, in urednik * 12. junij 1838, Vrh pri Boštanju, † 15. julij 1871, Trušnje pri Velikovcu.
Poglej Josip Stritar in Anton Umek (pesnik)
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Josip Stritar in Arthur Schopenhauer
Žalostinka
Žalostinka ali elegija je v današnjem pomenu pesem otožne, žalostne vsebine.
Poglej Josip Stritar in Žalostinka
Balade in romance
Prva izdaja knjige Balade in romance (1890) so prva samostojna pesniška zbirka Antona Aškerca, po mnenju literarnih zgodovinarjev pa tudi najboljša, ter postavlja temelje takrat šele porajajoče se socialne tematike.
Poglej Josip Stritar in Balade in romance
Benjamin Ipavec
Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, * 24. december 1829, Šentjur (pri Celju), † 20. december 1908, Gradec.
Poglej Josip Stritar in Benjamin Ipavec
Beznica (roman)
Beznica (v izvirniku) je eksperimentalni roman, ki ga je napisal francoski pisatelj Émile Zola leta 1877.
Poglej Josip Stritar in Beznica (roman)
Božidar Flegerič
Božidar Flegerič, slovenski književnik, * 30. januar 1841, Vodranci, † 9. junij, 1907, Vodranci.
Poglej Josip Stritar in Božidar Flegerič
Britanska in inozemska svetopisemska družba
179x179_pik Britanska in inozemska svetopisemska družba (angl. British and Foreign Bible Society) je krščanska organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1804 v Londonu, ko so se sestali predstavniki različnih protestantskih cerkva z namenom skupnega prevajanja in širjenja Svetega pisma v Veliki Britaniji in po svetu.
Poglej Josip Stritar in Britanska in inozemska svetopisemska družba
Davorin Bole
Davorin Bole, slovenski prevajalec in publicist, * 9. november 1833, Koče, Postojna, † 1902, Rusija.
Poglej Josip Stritar in Davorin Bole
Digitalna knjižnica Slovenije
Logotip Digitalna knjižnica Slovenije je spletni informacijski portal za upravljanje z znanjem, preko katerega je omogočen dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov.
Poglej Josip Stritar in Digitalna knjižnica Slovenije
Dragotin Kette
Dragotin Kette, slovenski pesnik, * 19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici, † 26. april 1899, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Dragotin Kette
Družbene pesmi
Družbene ali socialne pesmi, (latinsko societas - družba), so pesemi, ki odražajo družbene odnose.
Poglej Josip Stritar in Družbene pesmi
Ekokritika
Ekokritika je interdisciplinarna metodološka usmeritev znotraj literarne vede, ki preučuje povezave med literaturo in fizičnim okoljem.
Poglej Josip Stritar in Ekokritika
Engelbert Gangl
Engelbert Gangl, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, dramatik, kritik, urednik in prosvetni delavec, * 12. november 1873, Metlika, † 25. februar 1950, Metlika.
Poglej Josip Stritar in Engelbert Gangl
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Poglej Josip Stritar in Esej
Feljton
Feljtón je publicistična ali leposlovna časopisna rubrika.
Poglej Josip Stritar in Feljton
Ferdinand Pogačnik
Ferdinand Pogačnik, slovenski odvetnik, * 15. julij 1839, Kranj, † 6. junij 1888, Dunaj.
Poglej Josip Stritar in Ferdinand Pogačnik
Fran Celestin
Fran Celestin, slovenski pisatelj, literarni kritik in literarni zgodovinar, * 13. november 1843, Klenik, † 30. oktober 1895, Zagreb.
Poglej Josip Stritar in Fran Celestin
Fran Cimperman
Fran Serafin Cimperman, slovenski pesnik, * 3. september 1852, Ljubljana, † 30. maj 1873, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Fran Cimperman
Fran Erjavec
Fran Erjavec, slovenski naravoslovec, pisatelj in potopisec, * 4. september 1834, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1887, Gorica, Avstro-Ogrska.
Poglej Josip Stritar in Fran Erjavec
Fran Levec
Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec, * 4. julij 1846, Ježica, † 2. december 1916, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Fran Levec
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Fran Levstik
Franc Serafin Šegula
Franc Serafin Šegula, slovenski duhovnik, nabožni pesnik in časnikar, * 21. avgust 1860, Moškanjci, † 15. maj 1938, Maribor.
Poglej Josip Stritar in Franc Serafin Šegula
Franc Valentin Slemenik
Franc Valentin Slemenik, slovenski pisatelj in časnikar, * 1. avgust 1843, Šentjur pri Celju, † 9. april 1871, Dunaj.
Poglej Josip Stritar in Franc Valentin Slemenik
France Koblar
France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in France Koblar
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Josip Stritar in France Prešeren
France Remec
France Remec, slovenski dramatik in prevajalec.
Poglej Josip Stritar in France Remec
Franja Trojanšek
Franja Trojanšek, poročena Dekleva, slovenska pesnica, * 30. januar 1867, Mengeš, † 13. februar 1935, Mengeš.
Poglej Josip Stritar in Franja Trojanšek
Gazela (pesem)
Gazela (arabsko: ghasal - pletivo, preja) je krajša arabsko-perzijska nekitična lirsko pesniška oblika.
Poglej Josip Stritar in Gazela (pesem)
Gregor Kocijan
Gregor Kocijan, slovenski literarni zgodovinar, * 9. junij 1933, Ljubljana, † 10. avgust 2016, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Gregor Kocijan
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Poglej Josip Stritar in Heksameter
Idilična povest
Idilična povest je žanrski tip slovenske kmečke povesti s poudarjeno idiličnostjo.
Poglej Josip Stritar in Idilična povest
Igor Saksida
Igor Saksida, slovenski literarni zgodovinar, * 16. april 1965, Nova Gorica.
Poglej Josip Stritar in Igor Saksida
Ivan Gornik
Ivan Gornik, slovenski kritik, * 7. julij 1845, Hrovača pri Ribnici, † po 18. marcu 1889, Celovec.
Poglej Josip Stritar in Ivan Gornik
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Ivan Tavčar
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Janez Bleiweis
Janez Mencinger
Krškem, v kateri je živel Janez Mencinger, pred njim pa je bil njen lastnik tudi Janez Vajkard Valvasor Janez Mencinger, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik, * 26. marec 1838, Brod pri Bohinjski Bistrici, † 12. april 1912, Krško.
Poglej Josip Stritar in Janez Mencinger
Janez Vesel
Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.
Poglej Josip Stritar in Janez Vesel
Janko Božé
Janko Božé je mladinsko delo avtorja Josipa Stritarja (1836-1923).
Poglej Josip Stritar in Janko Božé
Jože Javoršek
Jože Brejc, bolj znan pod psevdonimom Jože Javoršek, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, polemik, kritik, prevajalec * 20. oktober 1920, Velike Lašče, † 2. september 1990, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Josip Stritar in Jože Javoršek
Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)
Jože Pogačnik, slovenski slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, * 14. marec 1933, Kovor pri Tržiču, † 18. avgust 2002, Reka?, Hrvaška.
Poglej Josip Stritar in Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)
Jožef Petkovšek
Jožef Petkovšek, slovenski slikar, * 7. marec 1861, Verd, † 22. april 1898, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Jožef Petkovšek
Jožef Prelesnik
Jožef (Jože) Prelesnik je slovenski zločinec (povratnik), ponarejevalec denarja.
Poglej Josip Stritar in Jožef Prelesnik
Jožef Schwegel
Baron Jožef Schwegel (tudi Švegel ali Žvegel), diplomat, politik, gospodarstvenik, pisatelj in pesnik, * 29. februar 1836, Zgornje Gorje, Avstrijsko cesarstvo, † 16. september 1914, Bled, Avstro-Ogrska.
Poglej Josip Stritar in Jožef Schwegel
Josip Cimperman
Josip Cimperman, slovenski pesnik in prevajalec, * 19. februar 1847, Ljubljana, † 5. maj 1893, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Josip Cimperman
Josip Jurčič
Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. marec 1844, Muljava, Slovenija, † 3. maj 1881, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Josip Jurčič
Josip Marn
Josip Marn, slovenski literarni zgodovinar, časnikar in šolnik, * 13. marec 1832, Štanga nad Litijo, † 27. januar 1893, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Josip Marn
Josip Tominšek
Josip Tominšek, slovenski jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, letalski funkcionar in planinec, * 4. marec 1872, Bočna, † 22. marec 1954, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Josip Tominšek
Karikatura
Hinko Smrekar - ''Slovenski literati'', akvarel iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Karikatura (izraz izhaja iz italijanske besede caricare - obrniti se, pretiravati) pomeni ostro poudarjeno predstavitev družbenih ali političnih in včasih zasebnih ali splošnih človeških tem, predvsem s pomočjo grafike.
Poglej Josip Stritar in Karikatura
Katarina Bogataj Gradišnik
Katarina Bogataj Gradišnik, slovenska prevajalka, bibliotekarka in literarna zgodovinarka,* 11. november 1933, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Katarina Bogataj Gradišnik
Klara (drama)
Klara je drama Josipa Stritarja, ki jo je napisal leta 1880.
Poglej Josip Stritar in Klara (drama)
Kmečka povest
Kmečka povest (za krajše tekste tudi vaška zgodba, za daljše pa kmečki roman) je eden najobsežnejših žanrov v slovenski pripovedni tradiciji.
Poglej Josip Stritar in Kmečka povest
Knjižna zbirka Čebelica
Knjižnica Čebelica je knjižna zbirka, ki je pričela izhajati leta 1953 pri Mladinski knjigi v Ljubljani.
Poglej Josip Stritar in Knjižna zbirka Čebelica
Korespondenca
Korespondenca (fr. correspondance) so medsebojni pisemski stiki, običajno gre za dvosmerno, formalno ali zasebno komunikacijo na daljavo, ki vključuje pisma, elektronsko pošto, spletne forume, bloge...
Poglej Josip Stritar in Korespondenca
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Poglej Josip Stritar in Literarna kritika
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Josip Stritar in Ljubljanski zvon
Luiza Pesjak
Luiza Pesjak (tudi Lujiza ~ Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka, * 12. junij 1828, Ljubljana, † 1. marec 1898, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Luiza Pesjak
Malčkipalčki
naslovnica Malčkipalčki je naslov pesmi avtorice Saše Vegri, ki jo najdemo v istoimenski pesniški zbirki.
Poglej Josip Stritar in Malčkipalčki
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Josip Stritar in Metamorfoze
Mihael Opeka
Mihael Opeka, slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor, pesnik in urednik, * 26. september 1871, Vrhnika, † 26. februar 1938, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Mihael Opeka
Mimi Malenšek
Mimi Malenšek (r. Konič), slovenska pisateljica in prevajalka, * 8. februar 1919, Dobrla vas na Koroškem, † 13. april 2012, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Mimi Malenšek
Mladika (zbornik)
Mladika je zbornik, ki so ga leta 1868 začeli izdajati Josip Jurčič, Fran Levstik in Josip Stritar.
Poglej Josip Stritar in Mladika (zbornik)
Naše obzorje
Naše obzorje, razprava objavljena v Ljubljanskem zvonu iz leta 1883.
Poglej Josip Stritar in Naše obzorje
Najemnina
Najemnina je drama Josipa Stritarja, ki jo je napisal leta 1876.
Poglej Josip Stritar in Najemnina
Navje
Navje je ljubljanski spominski park, ki sta ga po načrtih Jožeta Plečnika iz leta 1929 v letih 1937 in 1938 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič na skrajnem vzhodnem robu nekdanjega pokopališča sv.
Poglej Josip Stritar in Navje
Nezakonska mati (France Prešeren)
»Nezakonska mati« je pesem Franceta Prešerna, ki je nastala okoli leta 1843.
Poglej Josip Stritar in Nezakonska mati (France Prešeren)
Oderuh
Oderuh je drama Josipa Stritarja, ki jo je napisal leta 1876.
Poglej Josip Stritar in Oderuh
Oliver Goldsmith
Oliver Goldsmith, anglo-irski pisatelj, dramatik in pesnik, * 10. november 1728, Irska, † 4. april 1774, London.
Poglej Josip Stritar in Oliver Goldsmith
Otomar Bamberg
Otomar Bamberg, slovenski tiskar in založnik nemškega rodu, * 22. januar 1848, Ljubljana, † 1. april 1934, Arto.
Poglej Josip Stritar in Otomar Bamberg
Pariz v slovenski književnosti
Seznam vsebuje prozna dela slovenske književnosti, povezanih s Parizom.
Poglej Josip Stritar in Pariz v slovenski književnosti
Pavlina Pajk
Pavlina Pajk, slovenska pesnica in pisateljica, * 9. april 1854, Pavia, Italija, † 1. junij 1901, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Pavlina Pajk
Pevcu
Pesem Pevcu v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 Pevcu je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v ''Illyrisches Blatt'' 9.
Poglej Josip Stritar in Pevcu
Plagiatorstvo
Plagiatorstvo (plagiarizem) je pojem s področja intelektualne proizvodnje, najpogosteje umetnosti in znanosti.
Poglej Josip Stritar in Plagiatorstvo
Pod lipo (pesniška zbirka)
Pod lipo je knjiga pesmi, ki jih je napisal Josip Stritar leta 1895.
Poglej Josip Stritar in Pod lipo (pesniška zbirka)
Podsmreka pri Velikih Laščah
Podsmreka pri Velikih Laščah je naselje v Občini Velike Lašče.
Poglej Josip Stritar in Podsmreka pri Velikih Laščah
Prešernoslovje
Hinko Smrekar - Prešernoslovci (na karikaturi France Kidrič in Ivan Prijatelj) Prešernoslovje je veja literarne zgodovine, ki se ukvarja z deli in življenjem Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.
Poglej Josip Stritar in Prešernoslovje
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Josip Stritar in Profesor
Razsvetljenska književnost
Razsvetljenska književnost na splošno označuje vsa književna dela v katerih je prišel do izraza duh razsvetljenstva.
Poglej Josip Stritar in Razsvetljenska književnost
Rejenka
Rejenka je drama Josipa Stritarja, ki jo je napisal leta 1876.
Poglej Josip Stritar in Rejenka
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Josip Stritar in Rimska književnost
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča.
Poglej Josip Stritar in Rogaška Slatina
Rosana (novela)
Rosana je mladinsko delo avtorja Josipa Stritarja (1836-1923).
Poglej Josip Stritar in Rosana (novela)
Seznam častnih meščanov Ljubljane
Antonu Codelliju Levu Bilinskemu Seznam častnih meščanov Ljubljane, priznanje podeljuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Seznam častnih meščanov Ljubljane
Seznam osebnosti iz Občine Rogaška Slatina
Seznam osebnosti iz Občine Rogaška Slatina vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Josip Stritar in Seznam osebnosti iz Občine Rogaška Slatina
Seznam osebnosti iz Občine Velike Lašče
Seznam osebnosti iz Občine Velike Lašče vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Josip Stritar in Seznam osebnosti iz Občine Velike Lašče
Seznam prešernoslovcev
Seznam prešernoslovcev.
Poglej Josip Stritar in Seznam prešernoslovcev
Seznam slovenskih časopisov
V seznamu so našteti najstarejši slovenski časopisi in revije.
Poglej Josip Stritar in Seznam slovenskih časopisov
Seznam slovenskih literarnih revij
* Slovenska bčela.
Poglej Josip Stritar in Seznam slovenskih literarnih revij
Seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Seznam slovenskih mladinskih pisateljev.
Poglej Josip Stritar in Seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.
Poglej Josip Stritar in Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Poglej Josip Stritar in Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih prevajalcev
Seznam slovenskih prevajalcev.
Poglej Josip Stritar in Seznam slovenskih prevajalcev
Seznam tropov in figur
V pesniškem jeziku se uporabljajo stotine umetniških oblik izražanja, ki se imenujejo '''tropi in figure'''.
Poglej Josip Stritar in Seznam tropov in figur
Seznam ulic in trgov v Ljubljani leta 1877
Ta seznam vsebuje imena ulic in trgov v Ljubljani v starem mestnem jedru leta 1877 po abecednem vrstnem redu na podlagi Seznama hiš v državnem glavnem mestu Ljubljana, 1877.
Poglej Josip Stritar in Seznam ulic in trgov v Ljubljani leta 1877
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Poglej Josip Stritar in Simon Gregorčič
Simon Ogrin
Simon Ogrin, slovenski slikar, * 6. oktober 1851, Stara Vrhnika, † 3. maj 1930, Vrhnika.
Poglej Josip Stritar in Simon Ogrin
Slogaštvo
Slogaštvo pomeni v slovenski zgodovini zadnje tretjine 19.stoletja sodelovanje liberalne in konzervativne struje.
Poglej Josip Stritar in Slogaštvo
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Josip Stritar in Slovenska književnost
Slovenska mladinska književnost
Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19.
Poglej Josip Stritar in Slovenska mladinska književnost
Slovenska pisateljska pot
Slovenska pisateljska pot je projekt Društva slovenskih pisateljev (pobudnik Igor Likar), ki predstavlja in oživlja literarno dediščino.
Poglej Josip Stritar in Slovenska pisateljska pot
Slovenska znanstvena fantastika
Znanstvena fantastika v slovenščini je nastajala večinoma na slovenskem kulturnem in govornem področju – v Avstrijskem cesarstvu, Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in Sloveniji.
Poglej Josip Stritar in Slovenska znanstvena fantastika
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Josip Stritar in Slovenski literarni muzeji
Slovenski prevodi Svetega pisma
Prva stran Dalmatinove Biblije Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16.
Poglej Josip Stritar in Slovenski prevodi Svetega pisma
Slovensko pevsko društvo na Dunaju
Slovensko pevsko društvo na Dunaju je bivši moški zbor slovenskih univerzitetnih študentov na Dunaju.
Poglej Josip Stritar in Slovensko pevsko društvo na Dunaju
Soči (Gregorčič)
Soči je pesnitev primorskega pesnika in duhovnika Simona Gregorčiča (1844-1906), posvečena reki Soči.
Poglej Josip Stritar in Soči (Gregorčič)
Sonetni venec pri Slovencih
Sonetne vence so poleg Franceta Prešerna pisali naslednji slovenski avtorji.
Poglej Josip Stritar in Sonetni venec pri Slovencih
Staroslovenci
Janez Bleiweis v svojem kabinetu Staroslovenci so bili politična smer in tabor v slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdestih letih 19.
Poglej Josip Stritar in Staroslovenci
Stavčne besedne figure
Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).
Poglej Josip Stritar in Stavčne besedne figure
Stritar
Stritar je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Josip Stritar in Stritar
Stritarjeva kašča
Stritarjeva kašča stoji na Stritarjevi domačiji v Podsmreki pri Velikih Laščah.
Poglej Josip Stritar in Stritarjeva kašča
Tine Kos
Tine (Valentin) Kos, slovenski kipar, * 29. januar 1894, Planina pri Češnjicah, † 1979, Ljubljana.
Poglej Josip Stritar in Tine Kos
Tomo Zupan
Tomo Zupan, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, pridigar, pesnik, pisatelj, jezikoslovec, * 21. december 1839, Smokuč, † 8. marec 1937, Okroglo.
Poglej Josip Stritar in Tomo Zupan
V krvi
V krvi je roman pisatelja Frana Govekarja in velja za prvi slovenski naturalistični roman.
Poglej Josip Stritar in V krvi
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Poglej Josip Stritar in Velike Lašče
Velikolaška kulturna pot
Velike Lašče Velikolaška kulturna pot je krožna pot, ki povezuje rojstne kraje Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja ter štiri različne katoliške cerkve v občini, ki so posvečene Marijinemu rojstvu, sv.
Poglej Josip Stritar in Velikolaška kulturna pot
Vojteh Ullrich
Vojteh Ullrich, slovenski pesnik, * 30. april 1862, Javornik, Kranj, † 6. julij 1881, Kranj.
Poglej Josip Stritar in Vojteh Ullrich
Vrh pri Boštanju
Kraj Vrh pri Boštanju je razloženo naselje z gručastim jedrom.
Poglej Josip Stritar in Vrh pri Boštanju
Zapravljivec
Zapravljivec je drama Josipa Stritarja, ki jo je napisal leta 1876.
Poglej Josip Stritar in Zapravljivec
Zbadljive pesmi
Zbadljive ali satirične pesmi, (latinsko satira - zabavljica) so pesemi, ki v zbadljivo šaljivi obliki bičajo neumnosti, slabosti, zmote, strasti, razvade in napake posameznega človeka, vladajočega razreda ali celega naroda z namenom, da bi jih odpravile in morálo na splošno izboljšale.
Poglej Josip Stritar in Zbadljive pesmi
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike.
Poglej Josip Stritar in Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zimski večeri
Knjiga je delo Josipa Stritarja.
Poglej Josip Stritar in Zimski večeri
Zora (časopis)
Zora je bila slovenska literarno-znanstvena revija, ki je izhajala v Mariboru med letoma 1872 in 1878.
Poglej Josip Stritar in Zora (časopis)
Zorko (drama)
Zorko je drama Josipa Stritarja, ki jo je napisal leta 1877.
Poglej Josip Stritar in Zorko (drama)
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Josip Stritar in 1836
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Josip Stritar in 1923
25. november
25.
Poglej Josip Stritar in 25. november
6. marec
6.
Poglej Josip Stritar in 6. marec
Prav tako znan kot Boris Miran.