Kazalo
27 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Avstroslavizem, Banski dvori, Bitka pri Pákozdu, Hotiza, Hrvaška, Hrvaška kuna, Hrvaška pomlad, Jelušič, Josip Juraj Strossmayer, Juraj Posilović, Jurij Haulik, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem, Oborožene sile Republike Hrvaške, Ogrska, Reka, Hrvaška, Seznam hrvaških generalov, Seznam hrvaških politikov, Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag, Trg bana Jelačića, Vojašnica Trdinov vrh, Windischgrätzi, Zagreb, Zichy, 16. oktober, 19. maj.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Josip Jelačić in Avstrijsko cesarstvo
Avstroslavizem
"Porazdelitev ras v Avstro-Ogrski" prikazuje območja, ki so jih poselili slovanski narodi (v ''Historical Atlas'' Williama R. Shepherda, 1911) Avstroslavizem je bil politični nazor, ki mu je bil ideal Avstrijsko cesarstvo, v katerem bi bili Slovani enakopravni.
Poglej Josip Jelačić in Avstroslavizem
Banski dvori
Banski dvori Banski dvori, večkrat tudi bansko sodišče, je zgodovinska stavba na zahodni strani Trga sv. Marka v Zagrebu, prestolnici Hrvaške.
Poglej Josip Jelačić in Banski dvori
Bitka pri Pákozdu
Bitka pri Pákozdu ali bitka pri Sukoróju je bila bitka v madžarski revoluciji leta 1848, ki se je zgodila 29.
Poglej Josip Jelačić in Bitka pri Pákozdu
Hotiza
Hotiza (madžarsko Murarév) je vas v Občini Lendava, na pomurski ravnici ob slovensko-hrvaški meji.
Poglej Josip Jelačić in Hotiza
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Josip Jelačić in Hrvaška
Hrvaška kuna
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.
Poglej Josip Jelačić in Hrvaška kuna
Hrvaška pomlad
Večernji list o napovedi odstopa vodstva SKH. Hrvaška pomlad (hrvaško: Hrvatsko proljeće) ali Maspok je bil politični konflikt, ki je trajal od leta 1967 do 1971 v Socialistični republiki Hrvaški v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kot ena izmed šestih republik, ki je takrat sestavljala Jugoslavijo, je Hrvaški vladala Zveza komunistov Hrvaške (SKH), nominalno neodvisna od Zveze komunistov Jugoslavije (SKJ), ki jo je vodil predsednik Josip Broz Tito.
Poglej Josip Jelačić in Hrvaška pomlad
Jelušič
Jelušič je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 91 oseb.
Poglej Josip Jelačić in Jelušič
Josip Juraj Strossmayer
Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Poglej Josip Jelačić in Josip Juraj Strossmayer
Juraj Posilović
Josip Juraj Posilović, tudi Juraj Posilović, hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof in nadškof; * 24. april 1834, Ivanićgrad, Avstrijsko cesarstvo (danes: Hrvaška; † 26. april 1914, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška). Posilović je bil 71. (72.) po vrsti zagrebški nadškof (1894–1914).
Poglej Josip Jelačić in Juraj Posilović
Jurij Haulik
Jurij Haulik, tudi: Juraj Haulík Váralyai, Juraj Haulik de Váralya, Đuro Haulik Varaljski, Gjuro Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varalijski, nemško: Georg Haulik von Várallya, madžarsko: Várallyai Haulik György, slovaški rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20.
Poglej Josip Jelačić in Jurij Haulik
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Josip Jelačić in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem ali Madžarizacija v Prekmurju je bila uradna politika Ogrske od 2.
Poglej Josip Jelačić in Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
Oborožene sile Republike Hrvaške
Oborožene sile Republike Hrvaške (izvirno Oružane snage Republike Hrvatske; kratica: OSRH) so sestavljena iz treh vej.
Poglej Josip Jelačić in Oborožene sile Republike Hrvaške
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Josip Jelačić in Ogrska
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Josip Jelačić in Reka, Hrvaška
Seznam hrvaških generalov
Seznam hrvaških generalov. Predstavljeni so generali sedanje HV ter nekaj znanih generalov srednjega veka.
Poglej Josip Jelačić in Seznam hrvaških generalov
Seznam hrvaških politikov
Seznam hrvaških politikov.
Poglej Josip Jelačić in Seznam hrvaških politikov
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag je urejen od najvišjega proti najnižjemu.
Poglej Josip Jelačić in Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag
Trg bana Jelačića
Trg s kipom Josipa Jelačića Trg bana Josipa Jelačića (tudi Trg bana Jelačića, Jelačićev trg, Trg Republike in Harmica) je osrednji trg v Zagrebu.
Poglej Josip Jelačić in Trg bana Jelačića
Vojašnica Trdinov vrh
Vojašnica Trdinov vrh je vojaški objekt Slovenske vojske, ki stoji na vrhu Trdinovega vrha.
Poglej Josip Jelačić in Vojašnica Trdinov vrh
Windischgrätzi
Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.
Poglej Josip Jelačić in Windischgrätzi
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Josip Jelačić in Zagreb
Zichy
Zichy, Družina Zichy, tudi Ziči, je madžarska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam na Ogrskem in v Avstro-ogrski monarhiji. Bila je močna v sredini novega veka, zlasti v času pred in med Prvo svetovno vojno. Imela je posesti Kaloški grad na Madžarskem, pa tudi na Slovenskem, zlasti v okolici Beltincev, kjer je sorazmerno dobro ohranjen Beltinski dvorec in cerkev sv.
Poglej Josip Jelačić in Zichy
16. oktober
16.
Poglej Josip Jelačić in 16. oktober
19. maj
19.
Poglej Josip Jelačić in 19. maj
Prav tako znan kot Ban Jelačić.