Odpri v Google MapsKazalo
62 odnosi: Aliat II., Antični Korint, Antioh iz Sirakuze, Antiohija, Apel, Arijarat IV. Kapadoški, Aristarh, Aristil, Artakserks III., Atal I. Soter, Atika (bivša država), Šerdeni, Beşparmak, Bubastis, Demokratej, Didima, Efez, Epikur, Ezop, Fokaja, Grška kolonizacija, Grško-perzijske vojne, Grki na predrimskem Krimu, Hekataj, Helenistična umetnost, Homer, Jafet, Jonci, Jonska zveza, Jonski slog, Karija, Kir II., Kir Mlajši, Klasična Grčija, Klasične Atene, Konon, Krez, Ksenofan, Lidija, Lukijan, Magnezija ob Meandru, Mavzol, Meander (reka), Mopane, Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes, Patmos, Pavzanij (geograf), Perzepolis, Pitagora, Pitagoreja, ... Razširi indeks (12 več) »
Aliat II.
Aliat II., lidijski kralj, vladal od 619 pr.
Poglej Jonija in Aliat II.
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Jonija in Antični Korint
Antioh iz Sirakuze
Antioh iz Sirakuze, sicilski Grk, pisec in zgodovinar, * 5.
Poglej Jonija in Antioh iz Sirakuze
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Jonija in Antiohija
Apel
Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.
Poglej Jonija in Apel
Arijarat IV. Kapadoški
Аrijarat IV. Evzeb Arijarat IV.
Poglej Jonija in Arijarat IV. Kapadoški
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Jonija in Aristarh
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Poglej Jonija in Aristil
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Jonija in Artakserks III.
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Jonija in Atal I. Soter
Atika (bivša država)
Atika (grško Αττική, Attikḗ ali Attikī́; starogrško ali sodobno) je zgodovinska območje, ki vključuje glavno mesto mesto Grčije, Atene.
Poglej Jonija in Atika (bivša država)
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Poglej Jonija in Šerdeni
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Poglej Jonija in Beşparmak
Bubastis
Bubastis (egipčansko Pr-Bȝśt.t, bohairsko koptsko Poubasti, grško, Boubastis ali, Boubastos, arabsko تل بسطة, Tell Basta) je bilo staroegipčansko mesto in upravno središče noma z enakim imenom, ki je stalo ob Nilu v Nilovi delti v Spodnjem Egiptu.
Poglej Jonija in Bubastis
Demokratej
Demókratej ali Demókrates (starogrško Δημοκράτης: Dēmokrátēs), starogrški pitagorejski filozof.
Poglej Jonija in Demokratej
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Jonija in Didima
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Jonija in Efez
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Poglej Jonija in Epikur
Ezop
Ezop, starogrški basnopisec, pravljičar in pripovedovalec, ki so mu pripisali številne basni, ki so zdaj skupaj znane kot Ezopove basni.
Poglej Jonija in Ezop
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Jonija in Fokaja
Grška kolonizacija
feničanske (rumene) kolonije okoli 8. do 4. stoletja pr. n. št.Grška kolonizacija je preseljevanje Grkov v druge predele Sredozemlja od 8.
Poglej Jonija in Grška kolonizacija
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Jonija in Grško-perzijske vojne
Grki na predrimskem Krimu
Grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Prve grška mestne države v kolonijah ob črnomorski obali Krima so bile ustanovljene v 7.
Poglej Jonija in Grki na predrimskem Krimu
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Jonija in Hekataj
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Jonija in Helenistična umetnost
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Jonija in Homer
Jafet
Jafet (Yép̄eṯ, v pavzi יָפֶת Yā́p̄eṯ) je eden od treh Noetovih sinov v Genezi, kjer je igral vlogo v zgodbi o Noetovi pijanosti in Hamovem prekletstvu, in kasneje v Tabeli narodov kot predhodnik ljudstev Egejskega morja, Anatolije in drugod.
Poglej Jonija in Jafet
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Jonija in Jonci
Jonska zveza
Jonska zveza (starogrško Ἴωνες, Íōnes; κοινὸν Ἰώνων, koinón Iōnōn; ali κοινὴ σύνοδος Ἰώνων, koinē sýnodos Iōnōn; latinsko commune consilium) imenovana tudi Panionska zveza, je bila konfederacija, nastala ob koncu meliaške vojne sredi 7.
Poglej Jonija in Jonska zveza
Jonski slog
Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.
Poglej Jonija in Jonski slog
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Jonija in Karija
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Jonija in Kir II.
Kir Mlajši
Kir Mlajši (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš), sin Dareja II. Perzijskega in Parisatis, je bil perzijski princ, general in od leta 408 do 401 pr.
Poglej Jonija in Kir Mlajši
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Jonija in Klasična Grčija
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Jonija in Klasične Atene
Konon
Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Jonija in Konon
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.
Poglej Jonija in Krez
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Jonija in Ksenofan
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Jonija in Lidija
Lukijan
Lukijan iz Samosate (grško Λουκιανὸς ὁ Σαμοσατεύς, latinsko Lucianus Samosatensis; cca 125 – po 180) je bil sirski retorik in zelo cenjen satirični pisec, ki je pisal v grščini, poznan je bil po izjemno bogatem opusu.
Poglej Jonija in Lukijan
Magnezija ob Meandru
Magnezija ob Meandru ali krajše Magnezija (starogrško, Magnesía i prós Maiándro ali, Magnesía i epí Maiándro, latinsko Magnḗsĭa ad Mæándrum) je bila antično grško mesto v Joniji.
Poglej Jonija in Magnezija ob Meandru
Mavzol
Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.
Poglej Jonija in Mavzol
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Jonija in Meander (reka)
Mopane
Colophospermum mopane, običajno se imenuje mopane (tudi balzamovec, metuljasto drevo ali terpentinovo drevo), je drevo iz družine stročnic (Fabaceae), ki raste v vročih, suhih, nizko ležečih območjih med 200 do 1150 metrov nadmorske višine v skrajnem severnem delu južne Afrike (Namibija).
Poglej Jonija in Mopane
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes (turško: Dilek Yarımadası-Büyük Menderes Deltası Millî Parkı), ustanovljen 19.
Poglej Jonija in Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
Patmos
Patmos (grško Πάτμος, Pátmos) je majhen grški otok v Egejskem morju.
Poglej Jonija in Patmos
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Jonija in Pavzanij (geograf)
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Jonija in Perzepolis
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Jonija in Pitagora
Pitagoreja
Pitagoreja (grško Πυθαγόρειο, Pithagórion) je arheološko najdišče antičnega mesta Samos na grškem otoku Samosu.
Poglej Jonija in Pitagoreja
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Jonija in Priena
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Jonija in Ramzes II.
Sadjat
Sadjat II. (poslovenjeno Močni oče) je bil tretji kralj lidijske Mermnadske dinastije, ki je vladal od okoli 629-618 pr.
Poglej Jonija in Sadjat
Samostan Simonopetra
Samostan Simonopetra (grško, Simonópetra, dobesedno Simonova skala) je pravoslavni samostan v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Jonija in Samostan Simonopetra
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Jonija in Seznam zgodovinskih vsebin
Sibila (prerokinja)
Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.
Poglej Jonija in Sibila (prerokinja)
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Jonija in Starogrška književnost
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Jonija in Tales
Tezej
Tezej ubija Minotavra Tezêj ali Tezêus (Thēséus) je bil v grški mitologiji sin atenskega kralja Ajgeja in največji jonski junak.
Poglej Jonija in Tezej
Unani
Unani je sistem tradicionalnega zdravilstva, razširjen v državah južne Azije (Indija, Pakistan in Bangladeš).
Poglej Jonija in Unani
Volos, Grčija
Volos (Βόλος) je obalno pristaniško mesto v Tesaliji, ki leži na sredini grške celine, približno 330 kilometrov severno od Aten in 220 kilometrov južno od Soluna.
Poglej Jonija in Volos, Grčija
499 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 540. pr. n. št. 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. - 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. 470. pr. n. št.
Poglej Jonija in 499 pr. n. št.
Prav tako znan kot Ionija.