Kazalo
128 odnosi: Adriaan van Roomen, Alexandre Koyré, Alfonzove tablice, Alhacen, Antiprizma, Astrologija, Astrometrija, Astronomija, Število zlatega reza, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled astronomov, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Baruch Spinoza, Bonaventura Francesco Cavalieri, Camera obscura, Christoffel Jacob Bouwkamp, Daniel Kirkwood, David Brewster, David Fabricij, Devetinpetdeset ikozaedrov, Dorado (ozvezdje), Dualni polieder, Elementi tira, Eugenio Garin, Fibonaccijevo število, Fizika, Francis Bacon, Friedrich Wilhelm Bessel, Fritz Zwicky, Galilejev primer, Gibanje Zemlje, Giordano Bruno, Giovanni Battista Riccioli, Giuseppe Piazzi, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gradec, Heliocentrični model, Hiparh, Hitrost svetlobe, Ismael Bullialdus, Italijanska renesansa, Jagelonska knjižnica, James Bradley, Jeremiah Horrocks, Johannes Fabricij, John Russell Hind, Joost Bürgi, Kačenosec (ozvezdje), Kepler-Bouwkampova konstanta, Keplerjeva domneva, ... Razširi indeks (78 več) »
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Johannes Kepler in Adriaan van Roomen
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Poglej Johannes Kepler in Alexandre Koyré
Alfonzove tablice
Alfonzove tablice Alfonzove ali Alfonzinske astronomske tablice (špansko Tablas Alfonsíes, latinsko Tabulae Alphonsinae), včasih tudi tabele, so vsebovale podatke za izračun položaja Sonca, Lune in planetov glede na zvezde stalnice.
Poglej Johannes Kepler in Alfonzove tablice
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Johannes Kepler in Alhacen
Antiprizma
Antiprizma je v geometriji vzporedni polieder, ki ga sestavljata dve vzporedni kopiji istega n-stranskega mnogokotnika, ki sta povezana s trakom izmeničnih trikotnikov.
Poglej Johannes Kepler in Antiprizma
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Poglej Johannes Kepler in Astrologija
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Johannes Kepler in Astrometrija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Johannes Kepler in Astronomija
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Johannes Kepler in Število zlatega reza
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Johannes Kepler in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Johannes Kepler in Časovni pregled astronomov
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Johannes Kepler in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Johannes Kepler in Baruch Spinoza
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Poglej Johannes Kepler in Bonaventura Francesco Cavalieri
Camera obscura
Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.
Poglej Johannes Kepler in Camera obscura
Christoffel Jacob Bouwkamp
Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.
Poglej Johannes Kepler in Christoffel Jacob Bouwkamp
Daniel Kirkwood
Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.
Poglej Johannes Kepler in Daniel Kirkwood
David Brewster
Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.
Poglej Johannes Kepler in David Brewster
David Fabricij
David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.
Poglej Johannes Kepler in David Fabricij
Devetinpetdeset ikozaedrov
Diagram stelacije ikozaedra z osrednjim trikotnikom, kjer je označen prvotni ikozaeder. Devetinpetdeset ikozaedrov je knjiga, ki so je napisali in ilustrirali Coxeter (1907-2003) in Du Val (1903-1987), V. T. Flather in Petrie.
Poglej Johannes Kepler in Devetinpetdeset ikozaedrov
Dorado (ozvezdje)
Dorado ali Zlata riba je južno ozvezdje.
Poglej Johannes Kepler in Dorado (ozvezdje)
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Johannes Kepler in Dualni polieder
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Johannes Kepler in Elementi tira
Eugenio Garin
Eugenio Garin, italijanski zgodovinar in filozof, * 9. maj 1909, Rieti, Italija, † 29. december 2004, Firence.
Poglej Johannes Kepler in Eugenio Garin
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Johannes Kepler in Fibonaccijevo število
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Johannes Kepler in Fizika
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Poglej Johannes Kepler in Francis Bacon
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Johannes Kepler in Friedrich Wilhelm Bessel
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Johannes Kepler in Fritz Zwicky
Galilejev primer
Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.
Poglej Johannes Kepler in Galilejev primer
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Johannes Kepler in Gibanje Zemlje
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Poglej Johannes Kepler in Giordano Bruno
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Johannes Kepler in Giovanni Battista Riccioli
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Johannes Kepler in Giuseppe Piazzi
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Johannes Kepler in Gottfried Wilhelm Leibniz
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Johannes Kepler in Gradec
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Johannes Kepler in Heliocentrični model
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Johannes Kepler in Hiparh
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Johannes Kepler in Hitrost svetlobe
Ismael Bullialdus
Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.
Poglej Johannes Kepler in Ismael Bullialdus
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Johannes Kepler in Italijanska renesansa
Jagelonska knjižnica
Jagelonska knjižnica (poljsko Biblioteka Jagiellońska, pogovorno Jagiellonka) je knjižnica Jagelonske univerze v Krakovu in s skoraj 6,7 milijona zvezkov ena največjih knjižnic na Poljskem.
Poglej Johannes Kepler in Jagelonska knjižnica
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Johannes Kepler in James Bradley
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Poglej Johannes Kepler in Jeremiah Horrocks
Johannes Fabricij
Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.
Poglej Johannes Kepler in Johannes Fabricij
John Russell Hind
John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).
Poglej Johannes Kepler in John Russell Hind
Joost Bürgi
Joost Bürgi, švicarski mehanik, astronom, urar in matematik, * 28. februar 1552, Lichtensteig, Švica, † 31. januar 1632, Kassel, Hesse-Kassel, sedaj Nemčija.
Poglej Johannes Kepler in Joost Bürgi
Kačenosec (ozvezdje)
Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Johannes Kepler in Kačenosec (ozvezdje)
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Johannes Kepler in Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerjeva domneva
Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Johannes Kepler in Keplerjeva domneva
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Johannes Kepler in Keplerjevi zakoni
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Johannes Kepler in Linz
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Johannes Kepler in Louis Poinsot
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Poglej Johannes Kepler in Marsovi naravni sateliti
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Johannes Kepler in Matematična fizika
Maulbronn
Maulbronn je mesto v okrožju Enzkreis, Baden-Württemberg v Nemčiji.
Poglej Johannes Kepler in Maulbronn
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Johannes Kepler in Merkur
Michael Maestlin
Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.
Poglej Johannes Kepler in Michael Maestlin
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Johannes Kepler in Milutin Milanković
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Johannes Kepler in Nasir at-Tusi
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Johannes Kepler in Nebesna mehanika
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Johannes Kepler in Nemci
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Johannes Kepler in Nerešeni matematični problemi
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.
Poglej Johannes Kepler in Niccolò Zucchi
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Johannes Kepler in Nikolaj Kuzanski
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Johannes Kepler in Obseg
Okular
Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.
Poglej Johannes Kepler in Okular
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Johannes Kepler in Olbersov paradoks
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Johannes Kepler in Omar Hajam
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Johannes Kepler in Osončje
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Poglej Johannes Kepler in Papež Urban VIII.
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Johannes Kepler in Parsek
Paul Hindemith
Paul Hindemith, nemški skladatelj, glasbeni teoretik in violist, * 16. november 1895, Hanau blizu Frankfurta ob Majni, † 28. december 1963, Frankfurt ob Majni.
Poglej Johannes Kepler in Paul Hindemith
Philippe van Lansberge
Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.
Poglej Johannes Kepler in Philippe van Lansberge
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Johannes Kepler in Pitagora
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Johannes Kepler in Poimenovanje astronomskih teles
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Johannes Kepler in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Johannes Kepler in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pomeni imen asteroidov: 44001–45000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 44001 do 45000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Johannes Kepler in Pomeni imen asteroidov: 44001–45000
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Johannes Kepler in Posidonij
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Johannes Kepler in Praga
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Johannes Kepler in Pravilni polieder
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Johannes Kepler in Pravilni politop
Prehod Venere
Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Poglej Johannes Kepler in Prehod Venere
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Johannes Kepler in Prirezani dodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Johannes Kepler in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Johannes Kepler in Prisekani kubooktaeder
Rajska ptica (ozvezdje)
Rajska ptica je majhno ozvezdje na južnem nebu.
Poglej Johannes Kepler in Rajska ptica (ozvezdje)
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Johannes Kepler in Renesansa
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Poglej Johannes Kepler in Samostan Maulbronn
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Johannes Kepler in Sevalni tlak
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Johannes Kepler in Seznam astronomov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Johannes Kepler in Seznam astronomskih vsebin
Seznam čeških astronomov
Seznam čeških astronomov.
Poglej Johannes Kepler in Seznam čeških astronomov
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Poglej Johannes Kepler in Seznam filozofov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Johannes Kepler in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Johannes Kepler in Seznam fizikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Johannes Kepler in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Johannes Kepler in Seznam matematikov
Seznam nemških astrologov
Seznam nemških astrologov.
Poglej Johannes Kepler in Seznam nemških astrologov
Seznam nemških astronomov
Seznam nemških astronomov.
Poglej Johannes Kepler in Seznam nemških astronomov
Seznam nemških filozofov
Seznam nemških filozofov.
Poglej Johannes Kepler in Seznam nemških filozofov
Seznam pravilnih poliedrov
Trenutno poznamo 48 različnih pravilnih poliedrov, ti se delijo na konveksne in konkavne.
Poglej Johannes Kepler in Seznam pravilnih poliedrov
Stelacija
Stelacija je postopek kreiranja novih mnogokotnikov (v dveh razsežnostih) in novih poliedrov v treh razsežnostih.
Poglej Johannes Kepler in Stelacija
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Johannes Kepler in Tübingen
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Poglej Johannes Kepler in Thomas Harriot
Tine Lah
Tine Lah, slovenski ekonomist, pedagog in publicist, * 17. junij 1918, Ponikva, † julij 2014, Večer, 15.
Poglej Johannes Kepler in Tine Lah
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Johannes Kepler in Tir
Tukan (ozvezdje)
Tukan je ozvezdje na južnem nebu, poimenovano po južnoameriški ptici tukanu.
Poglej Johannes Kepler in Tukan (ozvezdje)
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Johannes Kepler in Tycho Brahe
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Johannes Kepler in Ulug Beg
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Johannes Kepler in Uniformni polieder
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Poglej Johannes Kepler in Uniformni politop
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Poglej Johannes Kepler in Univerza v Tübingenu
Veliki komet iz leta 1577
Prago 12. novembra. Grafika, ki jo je izdelal Jiri Dašitzki. potres, in Veliki komet iz leta 1577. Véliki komet iz leta 1577 ali C/1577 V1 je komet, ki so ga leta 1577 opazili na nebu.
Poglej Johannes Kepler in Veliki komet iz leta 1577
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Johannes Kepler in Vesolje
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik v Petanjcih v Prekmurju.
Poglej Johannes Kepler in Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Wilhelm von Biela
Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.
Poglej Johannes Kepler in Wilhelm von Biela
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Johannes Kepler in Zgodovina števila π
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Johannes Kepler in Zgodovina geografije
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Johannes Kepler in Zvezdni katalog
15. maj
15.
Poglej Johannes Kepler in 15. maj
15. november
15.
Poglej Johannes Kepler in 15. november
1571
1571 (MDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Johannes Kepler in 1571
1604
1604 (MDCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Johannes Kepler in 1604
1630
1630 (MDCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Johannes Kepler in 1630
17. oktober
17.
Poglej Johannes Kepler in 17. oktober
27. december
27.
Poglej Johannes Kepler in 27. december
Prav tako znan kot Kepler.