Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Jod

Index Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Kazalo

  1. 125 odnosi: Acetilen, Alge, Alkalijska kovina, Aluminijev acetat, Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem, Antiseptik, Atomski polmer, Ščitnica, Škrobni test z jodovico, Černobilska nesreča, Baktericid, Barvanje po Gramu, Benzen, Bizovačke toplice, Blatni vulkani Azerbajdžana, Bolezen modrikastega jezika, Bradač (riba), Brahiterapija, Brokoli, Brom, Bukva, Celuloza, Diazonijeva sol, Dieta na podlagi krvnih skupin, Dragan Mihailović, Draguć, Dušikov trijodid, Dvoatomna molekula, Elektrofil, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 5. periode, Entamoeba histolytica, Epiduralna anestezija, Flerovij, Friderik Pregl, Friedrich August Kekulé, Funkcionalna skupina, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota zraka, Grafit, Grignardova reakcija, Halogen, Hashimotov tiroiditis, Hematoksilin, Hidroponika, Hipotiroidizem, I, Idrija, ... Razširi indeks (75 več) »

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Poglej Jod in Acetilen

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.

Poglej Jod in Alge

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Poglej Jod in Alkalijska kovina

Aluminijev acetat

Aluminijev acetat ali aluminijev etanoat, včasih okrajšano na AlAc, je kemijska spojina s formulo C6H9AlO6 ali Al(CH3COO)3.

Poglej Jod in Aluminijev acetat

Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem

Anatomsko-terapevtsko-kemični (ATC) klasifikacijski sistem je sistem razvrščanja zdravil, ki ga nadzoruje Sodelujoči center za statistično obdelavo zdravil Svetovne zdravstvene organizacije.

Poglej Jod in Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem

Antiseptik

Antiséptik je učinkovina, ki uničuje mikroorganizme na koži in sluznicah ali preprečuje njihovo razmnoževanje.

Poglej Jod in Antiseptik

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Jod in Atomski polmer

Ščitnica

Ščitnica, tudi tiroidna žleza (lat. Glandula thyr(e)oidea), je žleza z notranjim izločanjem (endokrina žleza) v vratu.

Poglej Jod in Ščitnica

Škrobni test z jodovico

230x220_pik Škrobni test z jodovico je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti tako škroba kot tudi joda.

Poglej Jod in Škrobni test z jodovico

Černobilska nesreča

Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja.

Poglej Jod in Černobilska nesreča

Baktericid

Baktericíd je snov, ki ubija bakterije.

Poglej Jod in Baktericid

Barvanje po Gramu

Grampozitivne bakterije ''Bacillus anthracis'', ki so značilno vijolično obarvane Barvanje po Gramu je empirična metoda za diferenciacijo bakterij v dve veliki skupini: grampozitivne in gramnegativne bakterije.

Poglej Jod in Barvanje po Gramu

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.

Poglej Jod in Benzen

Bizovačke toplice

Bizovačke toplice Bizovačke toplice so zdraviliško-športno rekreacijski center v Osješko-baranjski županiji na Hrvaškem.

Poglej Jod in Bizovačke toplice

Blatni vulkani Azerbajdžana

V Azerbajdžanu je več blatnih vulkanov kot kjerkoli na svetu, široko razširjenih po vsej državi.

Poglej Jod in Blatni vulkani Azerbajdžana

Bolezen modrikastega jezika

Tipična klinična slika bolezni pri domačem jaku: jezik otekel, pomodrel in moli iz gobca. Bolezen modrikastega jezika (BT) je nalezljiva bolezen, za katero obolevajo predvsem ovce in govedo, pa tudi drugi domači in divji parkljarji.

Poglej Jod in Bolezen modrikastega jezika

Bradač (riba)

Bradač (primorsko tudi barbon; znanstveno ime Mullus barbatus) je morska riba iz družine bradačev.

Poglej Jod in Bradač (riba)

Brahiterapija

Brahiterapija oz.

Poglej Jod in Brahiterapija

Brokoli

Brókoli (znanstveno ime Brassica oleracea var. italica) je vrsta zelenjave, ki Izvira iz Sredozemlja.

Poglej Jod in Brokoli

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Poglej Jod in Brom

Bukva

Bukva (znanstveno ime Boops boops) je morska riba iz družine šparov.

Poglej Jod in Bukva

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Poglej Jod in Celuloza

Diazonijeva sol

Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.

Poglej Jod in Diazonijeva sol

Dieta na podlagi krvnih skupin

Dieta po krvnih skupinah je dieta, katere zagovornik je Peter D’Adamo, ameriški zdravnik in naravni zdravilec.

Poglej Jod in Dieta na podlagi krvnih skupin

Dragan Mihailović

Dragan D. Mihailović, slovenski fizik, * 2. marec 1958, Novi Sad, Srbija.

Poglej Jod in Dragan Mihailović

Draguć

Draguć (italijansko: Draguccio) je majhno utrjeno naselje v Istrski županiji na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Cerovlje.

Poglej Jod in Draguć

Dušikov trijodid

Dušikov trijodid (NI3) je neobstojna spojina dušika in joda, ki eksplozivno razpade že ob najmanjšem dotiku (npr. s peresom, sproži ga lahko tudi veter oz. premikanje zraka ter celo lastna teža).

Poglej Jod in Dušikov trijodid

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Poglej Jod in Dvoatomna molekula

Elektrofil

V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.

Poglej Jod in Elektrofil

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Jod in Elektronegativnost

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Jod in Elektronska lupina

Element 5. periode

Element 5.

Poglej Jod in Element 5. periode

Entamoeba histolytica

Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.

Poglej Jod in Entamoeba histolytica

Epiduralna anestezija

Epiduralni kateter, vstavljen v hrbtenični kanal; okolna koža je razkužena z jodom. Epiduralna anestezija je tehnika lokalne anestezije, ki se izvede z vbrizganjem anestetika v epiduralni prostor.

Poglej Jod in Epiduralna anestezija

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Jod in Flerovij

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Jod in Friderik Pregl

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Poglej Jod in Friedrich August Kekulé

Funkcionalna skupina

Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.

Poglej Jod in Funkcionalna skupina

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Jod in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Jod in Gostota elementov (podatkovna stran)

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Jod in Gostota zraka

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Jod in Grafit

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Poglej Jod in Grignardova reakcija

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Poglej Jod in Halogen

Hashimotov tiroiditis

Hashimotov tiroiditis, znan tudi kot kronični limfocitni tiroiditis in Hashimotova bolezen, je avtoimunska bolezen, pri kateri pride do postopnega uničenja ščitnice.

Poglej Jod in Hashimotov tiroiditis

Hematoksilin

Hematein Hematoksilin je matična snov za barvilo rastlinskega izvora (pridobljenega z ekstrakcijo iz drevesa Haematoxylum campechianum), katere oksidacijski produkt hematein je bazično barvilo modre barve in se pogosto uporablja v histološki tehniki.

Poglej Jod in Hematoksilin

Hidroponika

Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.

Poglej Jod in Hidroponika

Hipotiroidizem

Hipotiroidizém ali hipotiróza (iz hipo- – »pod, manj« in tiroidea – »ščitnica«) pomeni zmanjšano funkcijo ščitnice.

Poglej Jod in Hipotiroidizem

I

I i I je deseta črka slovenske abecede.

Poglej Jod in I

Idrija

Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.

Poglej Jod in Idrija

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Jod in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Jod in Ionski polmer

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Jod in Izparilna toplota

Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.

Poglej Jod in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Jodovo število

Jodovo število je kemijska mera, s katero izražamo maso joda v gramih, ki se veže s 100 g kemične snovi.

Poglej Jod in Jodovo število

Jodovodik

Jodovodik (HI) je dvoatomna molekula.

Poglej Jod in Jodovodik

Jojobino olje

Jojobino olje je tekočina proizvedena iz semen rastline Jojobe (Simmondisia chinensis).

Poglej Jod in Jojobino olje

Josip Makuc

Josip Makuc, slovenski kemijski tehnolog, * 5. marec 1897, Solkan, Avstro-Ogrska, † 2. december 1958, Zagreb, Jugoslavija.

Poglej Jod in Josip Makuc

Julius Wagner-Jauregg

Julius Wagner-Jauregg (do leta 1919 Julius Wagner Ritter von Jauregg), avstrijski zdravnik psihiater, nobelovec, * 7. marec 1857, Wels, Gornja Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, † 27. september 1940, Dunaj, Nemška Avstrija.

Poglej Jod in Julius Wagner-Jauregg

Karl-Fischerjeva titracija

Avtomatiziran Karl-Fischerjev titrator Karl-Fischerjeva titracija je titracija, ki temelji na reakciji med jodom in žveplovim dioksidom.

Poglej Jod in Karl-Fischerjeva titracija

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Jod in Kislina

Kofaktor

Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.

Poglej Jod in Kofaktor

Kraljeva ustanova Velike Britanije

Kraljeva ustanova Velike Britanije, pogosto kar Kraljeva ustanova, skrajšano Ri ali RI, je organizacija za znanstveno izobraževanje in raziskovanje s sedežem v Westminstru v Londonu.

Poglej Jod in Kraljeva ustanova Velike Britanije

Kretenizem

Kretenizem je stanje močnega zaostanka v telesnem in duševnem razvoju otrok, ki ga povzroči zmanjšano izločanje ščitničnih hormonov.

Poglej Jod in Kretenizem

Kritična temperatura

Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.

Poglej Jod in Kritična temperatura

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Poglej Jod in Kritična točka

Krvobetna čeladica

Krvobetna čeladica (znanstveno ime Mycena haematopus) je vrsta glive iz družine Mycenaceae, pogosta v Evropi in Severni Ameriki, raste pa tudi na Japonskem in v Venezueli.

Poglej Jod in Krvobetna čeladica

Kseroftalmija

Kseroftalmíja (kserós - suh +: oftalmós - oko) je bolezensko stanje očes, pri kateri oko ni sposobno proizvajati solz, kar povzroči uničujoče izsuševanje površine očesa.

Poglej Jod in Kseroftalmija

Laboratorijska oprema

Laboratorijska oprema je zbirka različnih pripomočkov in opreme, ki jih rabijo kemiki in drugi znanstveniki s področja naravoslovja pri delu v laboratoriju.

Poglej Jod in Laboratorijska oprema

Lagavulin

Lagavulin je škotski single malt viski, ki ga proizvajajo na otoku Islay ob zahodni obali Škotske.

Poglej Jod in Lagavulin

Maca (rastlina)

Maca (znanstveno ime Lepidium meyenii) je rastlina, katere domorodno rastišče je andska gorska veriga v Peruju in Boliviji.

Poglej Jod in Maca (rastlina)

Magnezijev prah

Magnezijev prah izhaja iz magnezija, osmega najpogostejega kemičnega elementa (simbol Mg), ki sestavlja okoli 2% zemljine skorje.

Poglej Jod in Magnezijev prah

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Jod in Meter

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Poglej Jod in Mokra kemija

Molekularna geometrija

Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.

Poglej Jod in Molekularna geometrija

Morska sol

Morska sol je sol, ki nastane z izhlapevanjem morske vode.

Poglej Jod in Morska sol

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Poglej Jod in Mullikenova lestvica

Nesslerjev reagent

Nesslerjev reagent, v terminologiji IUPAC kalijev tetrajodo-merkurat(II), s kemijsko formulo K2HgI4, je občutljiv reagent za amonijak (1 ppm).

Poglej Jod in Nesslerjev reagent

Nihonij

Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.

Poglej Jod in Nihonij

Notacija Strukturbericht

Notacija Strukturbericht je (delno) sistematična metoda zapisovanja specifikacij kristalnih struktur.

Poglej Jod in Notacija Strukturbericht

Nukleofilnost

Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.

Poglej Jod in Nukleofilnost

Ogljikov disulfid

Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.

Poglej Jod in Ogljikov disulfid

Ogljikov tetraklorid

Ogljikov tetraklorid, znan tudi kot tetraklorometan in tetraklorogljik, je organska spojina s formulo CCl4.

Poglej Jod in Ogljikov tetraklorid

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Jod in Orbitala

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Jod in Periodni sistem elementov

Piperin

Piperin, skupaj s svojim izomerom kavicinom, je alkaloid, odgovoren za ostrino okusa črnega popra in dolgega popra.

Poglej Jod in Piperin

Pljučni rak

Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.

Poglej Jod in Pljučni rak

Podhranjenost

Podhranjenost je stanje, ki je posledica uživanja hrane, v kateri je količina hranil premajhna ali prevelika v takšnem obsegu, da povzroča zdravstvene težave.

Poglej Jod in Podhranjenost

Polarnost

Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.

Poglej Jod in Polarnost

Povidon-jod

Kemijska struktura kompleksa povidon-joda. Povidón-jód ali povidónjodídhttps://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534167/povidonjodid?query.

Poglej Jod in Povidon-jod

Prehrana za nosečnice

180px Prehrana za nosečnice vključuje dieto pred in med nosečnostjo ter po njej.

Poglej Jod in Prehrana za nosečnice

Prirojena srčna napaka

Prirojena srčna napaka (Congenital Heart Defect - CHD), znana tudi kot prirojena srčna anomalija ali prirojena srčna bolezen, je problematična struktura srca, ki je prisotna že ob rojstvu.

Poglej Jod in Prirojena srčna napaka

Rana

Rána je odprta poškodba kože in globljega tkiva ali sluznic zaradi delovanja mehanskih, kemičnih ali bioloških dejavnikov.

Poglej Jod in Rana

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Jod in Razširitev periodnega sistema elementov

Razstrupljanje

Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.

Poglej Jod in Razstrupljanje

Rdečilo za ustnice

Rdečilo za ustnice Rdečilo za ustnice ali pogovorno »šminka« je kozmetični proizvod, ki se uporablja za obarvanje in nego ustnic.

Poglej Jod in Rdečilo za ustnice

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Jod in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Jod in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Jod in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Jod in Seznam kemijskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Jod in Seznam medicinskih vsebin

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Poglej Jod in Sol

Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

Poglej Jod in Sol (kemija)

Spirulina (prehransko dopolnilo)

Spirulina je tržno ime za prehransko dopolnilo iz alg rodu Spirulina, predvsem vrst Spirulina platensis in Spirulina maksima (nekateri ju uvrščajo tudi v rod Arthrospira).

Poglej Jod in Spirulina (prehransko dopolnilo)

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Jod in Sublimacija

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Jod in Tabela izotopov

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Jod in Tališča elementov (podatkovna stran)

Tankoplastna kromatografija

Tankoplastna (tudi tenkoplastna) kromatografija (angl. TLC ali Thin Layer Chromatography) je kromatografska tehnika, ki se uporablja za ločevanje zmesi in mešanic.

Poglej Jod in Tankoplastna kromatografija

Tenes

Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.

Poglej Jod in Tenes

Teratogenost

folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.

Poglej Jod in Teratogenost

Tetragramaton

Tori. Tetragramaton (grško: teragrámmaton - beseda štirih črk) se nanaša na hebrejsko besedo, ki se uporablja za poimenovanja boga v judovstvu.

Poglej Jod in Tetragramaton

Tiroksin

Struktura tiroksina, T4. Tiroksin, tetrajodtironin ali okrajšano T4http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541690/tiroksin?query.

Poglej Jod in Tiroksin

Titanova skupina

4.

Poglej Jod in Titanova skupina

Toluen

Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.

Poglej Jod in Toluen

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Jod in Trdnina

Trijodtironin

Strukturna formula Trijodtironin (T3) je eden od dveh pomembnih ščitničnih hormonov.

Poglej Jod in Trijodtironin

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Jod in Valenca

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Poglej Jod in Van der Waalsov polmer

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Jod in Vodik

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Jod in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Poglej Jod in Vrstno število

Zdravilišče Lipik

Zdravilišče Lipik so zdraviliški in rekreacijski center v kraju Lipik na Hrvaškem.

Poglej Jod in Zdravilišče Lipik

Zeislov test

Zeislov test je kemijski test za prisotnost estrov ali etrov v snovi.

Poglej Jod in Zeislov test

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Jod in Zrak

53 (število)

53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.

Poglej Jod in 53 (število)

Prav tako znan kot Sublimacija joda.

, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jodovo število, Jodovodik, Jojobino olje, Josip Makuc, Julius Wagner-Jauregg, Karl-Fischerjeva titracija, Kislina, Kofaktor, Kraljeva ustanova Velike Britanije, Kretenizem, Kritična temperatura, Kritična točka, Krvobetna čeladica, Kseroftalmija, Laboratorijska oprema, Lagavulin, Maca (rastlina), Magnezijev prah, Meter, Mokra kemija, Molekularna geometrija, Morska sol, Mullikenova lestvica, Nesslerjev reagent, Nihonij, Notacija Strukturbericht, Nukleofilnost, Ogljikov disulfid, Ogljikov tetraklorid, Orbitala, Periodni sistem elementov, Piperin, Pljučni rak, Podhranjenost, Polarnost, Povidon-jod, Prehrana za nosečnice, Prirojena srčna napaka, Rana, Razširitev periodnega sistema elementov, Razstrupljanje, Rdečilo za ustnice, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Sol, Sol (kemija), Spirulina (prehransko dopolnilo), Sublimacija, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Tankoplastna kromatografija, Tenes, Teratogenost, Tetragramaton, Tiroksin, Titanova skupina, Toluen, Trdnina, Trijodtironin, Valenca, Van der Waalsov polmer, Vodik, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Vrstno število, Zdravilišče Lipik, Zeislov test, Zrak, 53 (število).