Kazalo
31 odnosi: Abell 1689, Astronomsko telo, Bautz-Morganova klasifikacija, Benjamin Markarjan, Fritz Zwicky, Galaksija, George Ogden Abell, Gravitacijska leča, Jata, Jata v Devici, Jata v Kotomeru, Kit (ozvezdje), Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Nadjata, Nebesni koordinatni sistem, Območje H II, Parsek, Prasevanje, Sekstant (ozvezdje), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti, Seznam galaksij, Skupina galaksij, SMACS J0723.3-7327, Supergalaktični koordinatni sistem, Temna snov, Veliki Atraktor, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Virialni izrek.
Abell 1689
Abell 1689 je jata galaksij v ozvezdju Device.
Poglej Jata galaksij in Abell 1689
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Jata galaksij in Astronomsko telo
Bautz-Morganova klasifikacija
Bautz-Morganova klasifikacija je sistem razvrščanja jat galaksij, ki sta leta 1970 razvila Laura P. Bautz in William Wilson Morgan.
Poglej Jata galaksij in Bautz-Morganova klasifikacija
Benjamin Markarjan
Benjamin »Benik« Jegiševič Markarjan, armenski astrofizik, * 19. november 1913, Šulaver, Tifliska gubernija, Ruski imperij (sedaj Šahumjan, Gruzija), † 29. september 1985, Erevan, Armenska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Armenija).
Poglej Jata galaksij in Benjamin Markarjan
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Jata galaksij in Fritz Zwicky
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Jata galaksij in Galaksija
George Ogden Abell
George Ogden Abell, ameriški astronom, * 1. marec 1927, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 7. oktober 1983, Encino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Jata galaksij in George Ogden Abell
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Poglej Jata galaksij in Gravitacijska leča
Jata
Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.
Poglej Jata galaksij in Jata
Jata v Devici
Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly od Zemlje v ozvezdju Device.
Poglej Jata galaksij in Jata v Devici
Jata v Kotomeru
Jata v Kotomeru (Abell 3627) je jata galaksij, ki se nahaja blizu središča Velikega Atraktorja in je okoli 68.000.000 parsekov (222.000.000 svetlobnih let) oddaljena.
Poglej Jata galaksij in Jata v Kotomeru
Kit (ozvezdje)
Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.
Poglej Jata galaksij in Kit (ozvezdje)
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Jata galaksij in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Nadjata
Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).
Poglej Jata galaksij in Nadjata
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Jata galaksij in Nebesni koordinatni sistem
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Jata galaksij in Območje H II
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Jata galaksij in Parsek
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Jata galaksij in Prasevanje
Sekstant (ozvezdje)
Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.
Poglej Jata galaksij in Sekstant (ozvezdje)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Jata galaksij in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Jata galaksij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti
Fraktal je geometrijski objekt, katerega Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost (δ) strogo presega svojo topološko razsežnost.
Poglej Jata galaksij in Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti
Seznam galaksij
Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.
Poglej Jata galaksij in Seznam galaksij
Skupina galaksij
zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.
Poglej Jata galaksij in Skupina galaksij
SMACS J0723.3-7327
SMACS J0723.3-7327 je jata galaksij s pravilno razdaljo 5,12 milijarde svetlobnih let znotraj južnega ozvezdja Leteče ribe (RA/Dec.
Poglej Jata galaksij in SMACS J0723.3-7327
Supergalaktični koordinatni sistem
Supergalaktični koordinatni sistem ali nadgalaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja nadgalaktično ravnino.
Poglej Jata galaksij in Supergalaktični koordinatni sistem
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Jata galaksij in Temna snov
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Jata galaksij in Veliki Atraktor
Vera Cooper Rubin
Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Jata galaksij in Vera Cooper Rubin
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Jata galaksij in Vesolje
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Jata galaksij in Virialni izrek
Prav tako znan kot Skupine in jate galaksij.