Kazalo
48 odnosi: Ameriški sivi jezik, Čubu, Bitka pri Cušimi, Bordžigini, Cesar Keitai, Džingiskan, Geografija Japonske, Geografija Rusije, Geologija Japonske, Hepburnovo prečrkovanje, Icukušima (otok), Japonska, Kanazava, Kansai, Kemična eksplozija v mestu Džilin leta 2005, Korejska ožina, Korejski polotok, Moneron, Mongolsko cesarstvo, Morje, Notranje morje Seto, Obdobje Džomon, Ocean, Ohotska plošča, Otočni lok, Pacifiški modroplavuti tun, Prefektura Hjogo, Prefektura Išikava, Prefektura Kjoto, Preliv Kanmon, Preliv Nevelskega, Primorski okraj, Ramenonožci, Robno morje, Rusko-japonska vojna, Severna Koreja, Seznam morskih prelivov, Takajama, Gifu, Tatarski preliv, Tihi ocean, Tihooceanska flota, Transsibirska železnica, Ulleung-do, Vladivostok, Vzhodnokitajsko morje, Zapovednik, Zgodovinski vasi Širakava in Gokajama, 2017.
Ameriški sivi jezik
Ameriški sivi jezik (znanstveno ime Glyptocephalus zachirus) je morska riba iz družine bokoplavutaric.
Poglej Japonsko morje in Ameriški sivi jezik
Čubu
Regija Čubu Japonske Alpe Čubu (japonsko chūbu-chihō 中部地方, dobesedno »srednji del«) je regija v srednjem delu japonskega otoka Honšu.
Poglej Japonsko morje in Čubu
Bitka pri Cušimi
Bitka pri Cušimi (Cusimaoki-Kaisen,, Cusimskoje sraženije), tudi bitka v prelivu Cušima in pomorska bitka v Japonskem morju (Nihonkai-Kaisen), je bila velika pomorska bitka med Ruskim imperijem in Japonsko med rusko-japonsko vojno.
Poglej Japonsko morje in Bitka pri Cušimi
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Japonsko morje in Bordžigini
Cesar Keitai
Cesar Keitai (継体天皇 Keitai-teno), znan tudi kot Keitai-okimi, je 26.
Poglej Japonsko morje in Cesar Keitai
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Japonsko morje in Džingiskan
Geografija Japonske
Japonska je otoška država, ki obsega stratovulkanski arhipelag, dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale Vzhodne Azije.
Poglej Japonsko morje in Geografija Japonske
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Japonsko morje in Geografija Rusije
Geologija Japonske
Japonsko otočje so v prvi vrsti rezultat več velikih oceanskih gibanj, ki so se zgodila v stotinah milijonov let od sredine silurja do pleistocena, kot posledica subdukcije Filipinske morske plošče pod celinsko Amursko ploščo in okinavsko ploščo na jugu in subdukcijo Pacifiške plošče pod Ohotsko ploščo na severu.
Poglej Japonsko morje in Geologija Japonske
Hepburnovo prečrkovanje
Hepburnovo prečrkovanje je sistem zapisa japonskega jezika v latinici, ki ga je uvedel ameriški misijonar na Japonskem James Curtis Hepburn.
Poglej Japonsko morje in Hepburnovo prečrkovanje
Icukušima (otok)
Itsukushima Otok Icukušima (厳島) je otok v zahodnem delu Notranjega morja Seto, Japonskega morja, ki leži severozahodno od zaliva Hirošima.
Poglej Japonsko morje in Icukušima (otok)
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Japonsko morje in Japonska
Kanazava
Kanazava (金沢市, Kanazava-ši) je glavno mesto prefekture Išikava na Japonskem.
Poglej Japonsko morje in Kanazava
Kansai
Kansai (japonsko Kansai-čihō 関西地方) ali regija Kinki (近畿 近畿, Kinki-čihō), je regija v jugozahodnem centralnem delu japonskega otoka Honšu.
Poglej Japonsko morje in Kansai
Kemična eksplozija v mestu Džilin leta 2005
Kemična eksplozija v mestu Džilin leta 2005 je bila serija eksplozij, ki so se zgodile 13.
Poglej Japonsko morje in Kemična eksplozija v mestu Džilin leta 2005
Korejska ožina
Korejska ožina Korejska ožina (korejsko 대한해협 "Daehan Haehyeop", japonsko 対馬海峡 "Cušima Kajkjo") je morski prehod na severozahodu Tihega oceana med Južno Korejo in Japonsko, ki povezuje Vzhodnokitajsko morje in Rumeno morje z Japonskim morjem.
Poglej Japonsko morje in Korejska ožina
Korejski polotok
Korejski polotok je polotok v Vzhodni Aziji.
Poglej Japonsko morje in Korejski polotok
Moneron
Moneron (japonsko 海馬島 Kaibato oziroma トド島 Tododžima) je majhen otok brez stalnega prebivalstva, ki leži v Japonskem morju, enem izmed robnih morij Tihega oceana, v bližini zahodne obale otoka Sahalin.
Poglej Japonsko morje in Moneron
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Japonsko morje in Mongolsko cesarstvo
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Japonsko morje in Morje
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Poglej Japonsko morje in Notranje morje Seto
Obdobje Džomon
Obdobje džomonske kulture (縄文時代 "Džomon džidaj", po vzorcu vrvi, ki se je pojavljal na lončenini) je čas v japonski zgodovini med letoma 14.000 in 300 pr.
Poglej Japonsko morje in Obdobje Džomon
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Japonsko morje in Ocean
Ohotska plošča
Ohotska plošča Ohotska plošča je manjša tektonska plošča, ki pokriva območje Ohotskega morja, polotoka Kamčatke, otoka Sahalin ter regije Tohoku in Hokaida na Japonskem.
Poglej Japonsko morje in Ohotska plošča
Otočni lok
Otóčni lók je geotektonska struktura zemeljske skorje v obliki nedavnih ali izvirnih otokov ali otočnih verig.
Poglej Japonsko morje in Otočni lok
Pacifiški modroplavuti tun
Pacifiški modroplavuti tun (znanstveno ime Thunnus orientalis) je ena največjih vrst morskih rib in tudi ena najhitrejših.
Poglej Japonsko morje in Pacifiški modroplavuti tun
Prefektura Hjogo
Prefektura Hjogo (兵庫県, Hyōgo-ken) je prefektura na Japonskem v regiji Kansai na otoku Honšu.
Poglej Japonsko morje in Prefektura Hjogo
Prefektura Išikava
Prefektura Išikava (石川県, Išikava-ken) je prefektura na Japonskem v regiji Čubu na otoku Honšu.
Poglej Japonsko morje in Prefektura Išikava
Prefektura Kjoto
Prefektura Kjoto (京都府, Kjōto-fu) je japonska prefektura v regiji Kansai na Honšuju.
Poglej Japonsko morje in Prefektura Kjoto
Preliv Kanmon
Preliv Kanmon (関門海峡, Kanmon-kaikjō) ali preliv Šimonoseki je morski preliv, ki ločuje otoka Honšu in Kjušu, dva od štirih glavnih japonskih otokov.
Poglej Japonsko morje in Preliv Kanmon
Preliv Nevelskega
Preliv Nevelskega (rusko Пролив Невельского, Proliv Nevel'skogo) je morski preliv, ki leži znotraj večjega Tatarskega preliva in predstavlja njegov najožji del.
Poglej Japonsko morje in Preliv Nevelskega
Primorski okraj
Primorski okraj (p), neuradno Primorje (Приморье), je federalni subjekt (okraj) Rusije, ki leži na Daljnem vzhodu in je del Daljnovzhodnega federalnega okrožja.
Poglej Japonsko morje in Primorski okraj
Ramenonožci
Ramenonožci (znanstveno ime Brachiopoda; starogrško βραχίων brahíōn - roka + πούς poús-stopalo) so deblo školjkam podobnih nevretenčarjev iz naddebla lophotrochozoa, ki imajo trde lupine na zgornji in spodnji površini, za razliko od leve in desne ureditve pri školjkah.
Poglej Japonsko morje in Ramenonožci
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Japonsko morje in Robno morje
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Poglej Japonsko morje in Rusko-japonska vojna
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Poglej Japonsko morje in Severna Koreja
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Poglej Japonsko morje in Seznam morskih prelivov
Takajama, Gifu
Mestna hiša v Takajami Takajama (高山市, Takajama-ši) je mesto v prefekturi Gifu na Japonskem.
Poglej Japonsko morje in Takajama, Gifu
Tatarski preliv
Tatarski preliv je morski preliv v severozahodnem delu Tihega oceana, ki loči celinsko Rusijo oziroma Azijo od otoka Sahalin.
Poglej Japonsko morje in Tatarski preliv
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Japonsko morje in Tihi ocean
Tihooceanska flota
Tihooceanska flota je flota Ruske vojne mornarice v Tihem oceanu.
Poglej Japonsko morje in Tihooceanska flota
Transsibirska železnica
Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med letoma 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda.
Poglej Japonsko morje in Transsibirska železnica
Ulleung-do
Ulleung-do (tudi Dagelet) je južnokorejski otok, ki leži okoli 120 km vzhodno od Korejskega polotoka v Japonskem morju.
Poglej Japonsko morje in Ulleung-do
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Poglej Japonsko morje in Vladivostok
Vzhodnokitajsko morje
Vzhodnokitajsko (East China Sea) morje z okolico Vzhodnokitajsko morje (poenostavljena kitajščina 东海国海, tradicionalna kitajščina 東中國海, korejsko 동중국해, japonsko 東シナ海 "vzhodno morje Šina") je obrobno morje, vzhodno od Kitajske.
Poglej Japonsko morje in Vzhodnokitajsko morje
Zapovednik
Zapovednik je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze za zavarovano območje, ki je »večno divje«.
Poglej Japonsko morje in Zapovednik
Zgodovinski vasi Širakava in Gokajama
Zgodovinski vasi Širakava-gō in Gokajama sta eno od japonskih območij Unescove svetovne dediščine.
Poglej Japonsko morje in Zgodovinski vasi Širakava in Gokajama
2017
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Japonsko morje in 2017