Kazalo
101 odnosi: Abdul Hamid I., Aga, Ahmed III., Amdžazade Koprulu Husein Paša, Askar, Azabi, Azeb, Đorđe Petrović, Španska inkvizicija, Čandarli Kara Halil Hajredin Paša, Bašibozuk, Bajazid II., Baklava, Bektaši, Beli stolp, Solun, Bitka na Kosovskem polju, Bitka na Kosovskem polju (1448), Bitka na Rovinah, Bitka pri Lepantu (1571), Bitka pri mestu Vaslui, Bitka pri Nikopolju, Bitka pri Petrovaradinu, Bitka pri Slankamnu, Bitka pri Varni, Drugo obleganje Dunaja, Ferman, Fustanella, Grad Zvečaj, Habsburška Srbija (1788–1792), Hajredin Barbarosa, Jagelonci, Janez Vesel, Jean Parisot de la Valette, Jurij Kozjak, Karel XII. Švedski, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopelsko obzidje, Kopenska vojska Osmanskega cesarstva, Kozaški hetmanat, Krimski pohod na Moskvo (1571), Kruci (Brumen), Krvni davek, Kultura Osmanskega cesarstva, Lepi janičar, Ljaramani, Loveč, Mahmud I., Mahmud II., Mehmed II. Osvajalec, Mehmed IV., ... Razširi indeks (51 več) »
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Janičar in Abdul Hamid I.
Aga
Aga je lahko.
Poglej Janičar in Aga
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Ahmed III.
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Poglej Janičar in Amdžazade Koprulu Husein Paša
Askar
Askarski zastavonoša nemške Schutztruppe Askar (عسكر; dobesedno vojak oz. stražar) je bil sprva vojak-pešec v Turčiji in arabskih državah.
Poglej Janičar in Askar
Azabi
Azab – lokostrelec na turški galeji Azabi (osmansko turško عزب, turško azab, poslovenjeno neporočen moški, samec) so bili nekakšna kmečka milica, ki so jo prvotno sestavljali neporočeni mladostniki, ki so v zgodnji osmanski vojski služili kot neregularni pešci (lahka pehota).
Poglej Janičar in Azabi
Azeb
Azeb (iz arabskega azeb - neporočen moški) je vojaški izraz, ki pomeni vojaka ali enoto lahke kopenske in mornariške pehote.
Poglej Janičar in Azeb
Đorđe Petrović
Đorđe Petrović, znan kot Karađorđe (Карађорђе, »Črni Jurij«), * 16. november (po julijanskem koledarju 3. november) 1768, Viševac, Osmansko cesarstvo (danes Srbija), † 26. julij (14. julij) 1817, Radovanjski lug, Osmansko cesarstvo (danes Srbija).
Poglej Janičar in Đorđe Petrović
Španska inkvizicija
Pedro Berruguete: ''Sveti Dominik predseduje auto-da-feju.'' (1475) Španska inkvizicija je bila inkvizicija, ki je delovala v Španiji pod nadzorstvom španskih kraljev.
Poglej Janičar in Španska inkvizicija
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša (turško Çandarlı Kara Halil Hayreddin Paşa) je bil prvi veliki vezir sultana Murata I., * okoli 1330, Osmansko cesarstvo, † 22. januar 1387, Seres, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Bašibozuk
Bašibozuki (osmansko turško باشی بوزوق, başıbozuk, dobesedno poškodovana ali nora glava, približno tudi neurejena banda ali banda brez vodstva) so bili neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, zbrani v vojnem času.
Poglej Janičar in Bašibozuk
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Bajazid II.
Baklava
Baklava je večplastna slaščica iz listnatega testa, polnjena z zdrobljenimi oreški in sladkana s sirupom ali medom.
Poglej Janičar in Baklava
Bektaši
Vlori. Bektaši so islamska verska bratovščina, ki sledi naukom Hadžija Bektaša Velija, anatolskega mistika in derviša iz 13.
Poglej Janičar in Bektaši
Beli stolp, Solun
Beli stolp v Solunu (Λευκός Πύργος Lefkós Pýrgos; Beyaz Kule; ladino Kuli Blanka) je spomenik in muzej na obali mesta Solun, glavnega mesta regije Makedonija v severni Grčiji.
Poglej Janičar in Beli stolp, Solun
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Poglej Janičar in Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (1448)
Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.
Poglej Janičar in Bitka na Kosovskem polju (1448)
Bitka na Rovinah
|combatant1.
Poglej Janičar in Bitka na Rovinah
Bitka pri Lepantu (1571)
Bitka pri Lepantu je bila tretja pomorska bitka pri Lepantu; potekala je 7. oktobra 1571 med združeno krščansko floto več držav in Osmanskim cesarstvom.
Poglej Janičar in Bitka pri Lepantu (1571)
Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.
Poglej Janičar in Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Janičar in Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Petrovaradinu
Bitka pri Petrovaradinu je bila prva velika zmaga habsburška vojske v avstrijsko-turški vojni (1716-1718) pri Petrovaradinu, zdaj delu Novega Sada, Srbija.
Poglej Janičar in Bitka pri Petrovaradinu
Bitka pri Slankamnu
Bitka pri Slankamnu 19. avgusta 1691 je bila bitka med vojskama Svetega rimskega cesarstva in Osmanskega cesarstva, ki se je končala s prepričljivo zmago krščanske vojske.
Poglej Janičar in Bitka pri Slankamnu
Bitka pri Varni
Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.
Poglej Janičar in Bitka pri Varni
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Janičar in Drugo obleganje Dunaja
Ferman
Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.
Poglej Janičar in Ferman
Fustanella
Fustanella je tradicionalno nagubano oblačilo, podobno krilu, ki ga imenujejo tudi kilt, ki ga nosijo moški iz mnogih narodov na Balkanu (Jugovzhodna Evropa).
Poglej Janičar in Fustanella
Grad Zvečaj
Ostanki gradu Zvečaj Grad Zvečaj je bil strateško zelo pomembna trdnjava v srednjeveški Bosni.
Poglej Janičar in Grad Zvečaj
Habsburška Srbija (1788–1792)
Habsburška Srbija ali Kočina krajina (srbsko Кочина крајина, Kočina krajina) je bilo srbsko ozemlje, ustanovljeno med avstrijsko-turško vojno (1788–1791) v Smederevskem sandžaku, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Habsburška Srbija (1788–1792)
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.
Poglej Janičar in Hajredin Barbarosa
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Janičar in Jagelonci
Janez Vesel
Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.
Poglej Janičar in Janez Vesel
Jean Parisot de la Valette
Jean Parisot de Valette (rojen 1494, umrl na Malti 21. avgusta 1568) je bil rojen v plemeniti družini v Quercyju.
Poglej Janičar in Jean Parisot de la Valette
Jurij Kozjak
Jurij Kozjak, slovenski janičar je povest slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča (1844–1881).
Poglej Janičar in Jurij Kozjak
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Janičar in Karel XII. Švedski
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Janičar in Konstantin XI. Paleolog
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Janičar in Konstantinopelsko obzidje
Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Janičar; risba slavnega beneškega slikarja Bellinija (1429-1507), ki je naslikal tudi znani portret sultana Mehmeda III. Oborožene sile Osmanskega cesarstva so bile razdeljene na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo.
Poglej Janičar in Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Janičar in Kozaški hetmanat
Krimski pohod na Moskvo (1571)
Krimski pohod na Moskvo, znan tudi kot moskovski požar, se je zgodil 24. maja 1571, ko sta vojski Krimskega kanata in Osmanskega cesarstva (8.000 krimskih Tatarov, 33.000 nerednih osmanskih vojakov in 7.000 janičarjev) pod poveljstvom krimskega kana Devleta I. Geraja zaobšla ruske obrambne utrdbe na reki Oki, prečkala reko Ugro in obkolila bok 60.000 glave ruske vojske.
Poglej Janičar in Krimski pohod na Moskvo (1571)
Kruci (Brumen)
Kruci, s podnaslovom Ljudska igra s petjem, je drama slovenskega pravnika Antona Brumna.
Poglej Janičar in Kruci (Brumen)
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Janičar in Krvni davek
Kultura Osmanskega cesarstva
Osmanska kultura se je razvijala več stoletij, ko je vladajoča uprava Turkov absorbirala, prilagajala in spreminjala različne domorodne kulture osvojenih dežel in njihovih ljudstev.
Poglej Janičar in Kultura Osmanskega cesarstva
Lepi janičar
Lepi janičar je zgodovinski vojni roman slovenskega pisatelja Rada Murnika, ki prikazuje romantično izmišljeno podobo Bosne v 15. stoletju.
Poglej Janičar in Lepi janičar
Ljaramani
Ljaramani - tudi laramani (laramanë) - predstavljajo zgodovinsko versko skupnost, po narodnosti Albance, ki so v Osmanskem obdobju pripadali dvema ali več veram hkrati: eni doma, drugi v javnosti.
Poglej Janičar in Ljaramani
Loveč
Loveč je glavno mesto okraja Loveč v osrednji severni Bolgariji.
Poglej Janičar in Loveč
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Janičar in Mahmud I.
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Janičar in Mahmud II.
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Janičar in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Janičar in Mehmed IV.
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Mehmed Paša Sokolović
Millet (osmanska etnija)
V Osmanskem cesarstvu je bil Millet (narod ali etnija) religiozna skupnost katere člani so bili podvrženi zakonom svoje religije; islamskemu šeriatskemu pravu, krščanskemu kanonskemu pravu ali judovskemu pravu, odvisno kateri etniji oziroma verski skupnosti so pripadali.
Poglej Janičar in Millet (osmanska etnija)
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Mimar Sinan
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Janičar in Modra mošeja
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Poglej Janičar in Murat I.
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Murat II.
Murat IV.
Murat IV.
Poglej Janičar in Murat IV.
Murtaza
Murtaza (perzijsko مرتضی, Morteza) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde, * ni znano, † 1491.
Poglej Janičar in Murtaza
Mustafa I.
Mustafa I. Nori (osmansko turško: مصطفى اول, turško: I. Mustafa Sani), 15.
Poglej Janičar in Mustafa I.
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Mustafa III.
Nešri
Mevlânâ Mehmed Neşri ali krajše Neşri je bil osmanski zgodovinar, viden predstavnik zgodnjega osmanskega zgodovinopisja,Isom-Verhaaren, Christine; Schull, Kent F. (2016).
Poglej Janičar in Nešri
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Janičar in Nikolaj I. Ruski
Nova mošeja, Carigrad
Nova mošeja (turško Yeni Cami), prvotno Mošeja valide sultan (turško Valide Sultan Camii) in kasneje Nova mošeja valide sultan (turško Yeni Valide Sultan Camii), je delno rekonstruirana osmanska cesarska mošeja v carigrajski četrti Eminönü, zgrajena v letih 1660 do 1665 v obdobju ženskega sultanata Osmanskega cesarstva.
Poglej Janičar in Nova mošeja, Carigrad
Novo brdo
Novo brdo (Novo Brdo/Ново Брдо; Novobërda ali Novobërdë; tudi Artana ali Artanë; Novus Mons ali Novamonte; srednjeveško-saško-nemško Nyeu-berghe; srednjeveško-beneško Novomonte; srednjeveško-turško) je naselje v istoimeni občini Novo brdo v okraju Gnjilane na vzhodnem delu Kosova; po oceni je 2015 živelo v občini 9,670 prebivalcev.
Poglej Janičar in Novo brdo
Obleganje Budima (1541)
Obleganje Budima (madžarsko Buda ostroma (1541), turško Budin Kuşatması (1541)) (4. maj – 21. avgust 1541) je bilo habsburško obleganje Budima, Madžarska, ki se je končalo z osmansko osvojitvijo mesta.
Poglej Janičar in Obleganje Budima (1541)
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Janičar in Obleganje Sigeta
Omer paša Latas
Omer paša Latas (turško Ömer Lütfi Paşa, srbsko Омер-паша Латас, Omer-paša Latas) je bil osmanski feldmaršal in guverner, * 24. september 1806, Janja Gora, Avstrijsko cesarstvo, † 18. april 1871, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Omer paša Latas
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Janičar in Orhan I.
Osman II.
Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.
Poglej Janičar in Osman II.
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Janičar in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Janičar in Osmansko cesarstvo
Osmansko medvladje
Zemljevid južnega Balkana in zahodne Anatolije leta 1410, malo pred Sulejmanovim porazom; osmanska in turška ozemlja so označena z rjavo, bizantinska z rožnato in beneška in od njih odvisna ozemlje pa z zeleno barvo Osmansko medvladje ali osmanska državljanska vojna (turško Fetret Devri, obdobje medvladja) je bila državljanska vojna v Osmanskem cesarstvu, v kateri so se po porazu Bajazida I.
Poglej Janičar in Osmansko medvladje
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Janičar in Palača Topkapi
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Janičar in Papež Bonifacij IX.
Propad Osmanskega cesarstva
Članek govori o oslabitvi in dokončnem padcu Osmanskega cesarstva od 17. do 20. stoletja.
Poglej Janičar in Propad Osmanskega cesarstva
Prva srbska vstaja
Prva srbska vstaja je bila vstaja pravoslavnega prebivalstva iz beograjskega pašaluka proti osmanski oblasti v obdobju od 14.
Poglej Janičar in Prva srbska vstaja
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Janičar in Prvo obleganje Dunaja
Radu III. Čedni
Radu III.
Poglej Janičar in Radu III. Čedni
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Janičar in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rusko-turška vojna je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom med letoma 1568 in 1570.
Poglej Janičar in Rusko-turška vojna (1568–1570)
Sebastjan I. Portugalski
Sebastjan I. Portugalski, portugalski kralj, * 20. januar 1554, Lizbona, Portugalska, † 4. avgust 1578, Al Kasr al Kebir, Maroko.
Poglej Janičar in Sebastjan I. Portugalski
Selim I. Surovi
Selim I. (1470/1471 – 22. september 1520), znan tudi kot Selim I. Surovi, je bil deveti sultan Osmanskega cesarstva od leta 1512 do 1520.
Poglej Janičar in Selim I. Surovi
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Janičar in Selim II.
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Janičar in Selim III.
Serasker
Serasker (osmansko turško سرعسكر, serasker) je bil naziv velikega vezirja Osmanskega cesarstva, ko je poveljeval osmanski vojski.
Poglej Janičar in Serasker
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Janičar in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Janičar in Seznam zgodovinskih vsebin
Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Silahdar Fındıklılı Mehmed Ağa je bil osmanski zgodovinar in pisatelj, ki je ustvarjal v vladavinah sultanov Mehmeda IV., Sulejmana II., Ahmeda II., Mustafe II. in Ahmeda III., * 7. december 1658, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † okoli 1726/1627,Türkal 2013, str.
Poglej Janičar in Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Skenderbeg
Gjergj Kastrioti Skënderbeu (srbsko Ђурађ Кастриот Скендербег, Đurađ Kastriot Skenderbeg), bolj znan kot Skenderbeg, albanski državnik, vojskovodja in narodni heroj, * 1405, Kruja, † 17. januar 1468, Lješ.
Poglej Janičar in Skenderbeg
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Janičar in Solun
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Janičar in Spahije
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Janičar in Suženjstvo
Turška povest
250px Turška povest je eden izmed pomembnih žanrskih tipov slovenskega zgodovinskega pripovedništva.
Poglej Janičar in Turška povest
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Janičar in Turški vpadi
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Janičar in Velika horda
Vjekoslav Luburić
Vjekoslav Luburić, hrvaški ustaški uradnik in general * 6. marec 1914 Humac, Avstro-Ogrska † 20. april 1969 Carcaixment, Španija.
Poglej Janičar in Vjekoslav Luburić
Vlad II. Drakul
Vlad II.
Poglej Janičar in Vlad II. Drakul
Vladislav III. Poljski
Vladislav III.
Poglej Janičar in Vladislav III. Poljski
Zagan Paša
Zagan Paša (turško Zağanos Paşa, deloval 1446-1462 ali 1469) je bil med vladanjem sultana Mehmeda II. Osvajalca vojaški poveljnik z nazivoma in rangoma kapudan paše (veliki admiral osmanskega vojnega ladjevja) in velikega vezirja, ki je bil najvišji vojaški položaj.
Poglej Janičar in Zagan Paša
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Janičar in Zgodovina Srbije
16. junij
16.
Poglej Janičar in 16. junij
Prav tako znan kot Janičarji.