Kazalo
49 odnosi: Arkadij, Bosporsko kraljestvo, Cappella Palatina, Celibat, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova, Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana, Cerkev sv. Sofije, Ohrid, Cerkev svetega Petra, München, Cerkveni očetje, Cerkveni učitelji, Filip Arabec, Fotij I., Franc Ksaver Lukman, Honorij (rimski cesar), Ignacij Antiohijski, Janez, Janez Kasijan, John Colet, Jurij Trebizondski, Kristus v slavi, Marijino rojstvo, Meliton Sardski, Nadzor rojstev, Origen, Palimpsest, Papež Anastazij I., Papež Benedikt XIII., Papež Inocenc I., Papež Pij V., Pelagij, Pokrižanje, Pridiga, Rimski obred, Samostan Filotej, Samostan Vatoped, Seznam cerkvenih očetov, Seznam del cerkvenih učiteljev, izdanih v slovenščini, Seznam svetnikov, Stanislav Hočevar, Stanislav Lenič, Stol svetega Petra, Supraseljski kodeks, Sveti Janez (razločitev), Teodor iz Mopsuestije, Trulanska sinoda, Velika shizma, Vsi sveti, Zenobija, 27. januar.
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Janez Zlatousti in Arkadij
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Janez Zlatousti in Bosporsko kraljestvo
Cappella Palatina
Cappella Palatina ali Palatinska kapela je kraljeva kapela Normanske palače v Palermu na Siciliji.
Poglej Janez Zlatousti in Cappella Palatina
Celibat
Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.
Poglej Janez Zlatousti in Celibat
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova
Cerkev Marijinega vnebovzetja je župnijska cerkev župnije Dobrova.
Poglej Janez Zlatousti in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova
Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana
Cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani je redovna cerkev, ki pripada Misijonski družbi lazaristov.
Poglej Janez Zlatousti in Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana
Cerkev sv. Sofije, Ohrid
Cerkev svete Sofije je cerkev v Ohridu v Severni Makedoniji.
Poglej Janez Zlatousti in Cerkev sv. Sofije, Ohrid
Cerkev svetega Petra, München
Cerkev svetega Petra s cerkvijo svetega Duha v ozadju Stari Peter (levo) v neposredni bližini Marienplatz Uradna plošča Župnijska cerkev svetega Petra, katere stolp se imenuje Alter Peter (Stari Peter) in je ena od münchenskih znamenitosti, je najstarejša omenjena župnijska cerkev v Münchnu v Nemčiji.
Poglej Janez Zlatousti in Cerkev svetega Petra, München
Cerkveni očetje
Cerkveni očetje so krščanski avtorji prvih stoletij, ki so prve priče oblikovanja teologije.
Poglej Janez Zlatousti in Cerkveni očetje
Cerkveni učitelji
Cerkveni učitelji so v katoliški Cerkvi tisti teologi, ki so Cerkvi prispevali mnogo koristnega in jim je papež ali ekumenski koncil priznal izjemno učiteljstvo ter veliko svetništvo.
Poglej Janez Zlatousti in Cerkveni učitelji
Filip Arabec
Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.
Poglej Janez Zlatousti in Filip Arabec
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Janez Zlatousti in Fotij I.
Franc Ksaver Lukman
Franc Ksaver Lukman, slovenski teolog in patrolog, * 24. november 1880, Loke pri Sv. Juriju ob Taboru, v bližini Žalca, † 12. junij 1958, Ljubljana.
Poglej Janez Zlatousti in Franc Ksaver Lukman
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Janez Zlatousti in Honorij (rimski cesar)
Ignacij Antiohijski
Ignacij Antiohijski (Ignátios Antiokheías, znan tudi kot Ignacij Teofor (Ignátios ho Theophóros, dob. 'Bogonosec'), zgodnjekrščanski pisatelj in škof v Antiohiji, * okrog 35, † 108/140 Med potjo v Rim, kjer je doživel mučeništvo, je Ignacij napisal vrsto pisem.
Poglej Janez Zlatousti in Ignacij Antiohijski
Janez
Janez je moško osebno ime.
Poglej Janez Zlatousti in Janez
Janez Kasijan
Sveti Janez Kasijan, menih, diakon in ustanovitelj moškega in ženskega samostana v Marseillu, * okrog 360, v Skitiji (današnji Romuniji), † 430/35.
Poglej Janez Zlatousti in Janez Kasijan
John Colet
John Colet, angleški filozof, duhovnik, teolog in izobraževalni pionir, * januar 1467, London, Anglija, † 10. september 1519, London, Anglija.
Poglej Janez Zlatousti in John Colet
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Poglej Janez Zlatousti in Jurij Trebizondski
Kristus v slavi
Kristus v slavi ali Kristus sodnik (latinsko Maiestas Domini) je zahodnokrščanska podoba Kristusa, sedečega na prestolu kot vladarja sveta, vedno videnega spredaj v središču kompozicije in pogosto ob strani drugih svetih figur, katerega članstvo se spreminja skozi čas in glede na kontekst.
Poglej Janez Zlatousti in Kristus v slavi
Marijino rojstvo
Marijino rojstvo, Domenico Ghirlandaio Rojstvo Božje matere, Ukrajina, okoli 1675 Máli šmáren (tudi mála máša ali mála gospójnica) je krščanski praznik, ko se verniki spominjajo rojstva Device Marije.
Poglej Janez Zlatousti in Marijino rojstvo
Meliton Sardski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije.
Poglej Janez Zlatousti in Meliton Sardski
Nadzor rojstev
Nadzor rojstev (imenovano tudi načrtovanje rojstev, načrtovanje družine, preprečevanje zanositve, ali kontracepcija) je vsak načrt ali metoda za preprečevanje ali zmanjšanje verjetnosti zanositve, ne da bi se pri tem izogibali spolnim odnosom.
Poglej Janez Zlatousti in Nadzor rojstev
Origen
Origen, Origen Adamantius ali Origen Aleksandrijski, krščanski filozof, teolog, spoznavalec in cerkveni oče, * okoli 185, Aleksandrija, (Egipt, Rimsko cesarstvo), † okoli 253 Tir (Libanon, Rimsko cesarstvo).
Poglej Janez Zlatousti in Origen
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Janez Zlatousti in Palimpsest
Papež Anastazij I.
Anastazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje; papež 27. november 399 † 19. december 401 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Janez Zlatousti in Papež Anastazij I.
Papež Benedikt XIII.
Papež Benedikt XIII. (rojen kot Pietro Francesco (Vincenzo Maria) Orsini de Gravina, dominikanski (OP)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 2. februar 1649, Gravina, † 23. februar 1730 Rim.
Poglej Janez Zlatousti in Papež Benedikt XIII.
Papež Inocenc I.
Inocenc I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje Albano (Italija, Rimsko cesarstvo); † 12. marec 417 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Janez Zlatousti in Papež Inocenc I.
Papež Pij V.
Papež Pij V. OP, rojen kot Antonio (Michele) Ghislieri, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. januar 1504, Bosco Marengo (Alessandria, Vojvodina Milano; danes: Italija); † 1. maj 1572 Rim (Papeška država, danes: Italija).
Poglej Janez Zlatousti in Papež Pij V.
Pelagij
Pelagij, britanski menih in teolog, * okrog 350, Britansko otočje, † 420, Palestina Pelagij je učil, da je človeška narava dobra, da Božja milost ni potrebna in da ni treba krščevati otrok in odraslih.
Poglej Janez Zlatousti in Pelagij
Pokrižanje
Pokrižanje (tudi križanje) je simbolna gesta, ki jo uporabljajo pripadniki vseh večjih krščanskih Cerkva za blagoslavljanje in za izražanje pripadnosti krščanstvu.
Poglej Janez Zlatousti in Pokrižanje
Pridiga
Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.
Poglej Janez Zlatousti in Pridiga
Rimski obred
pateno, križ in prižgana sveča Rimski obred (Ritus Romanus) je najpogostejši in največkrat uporabljan liturgični obred latinske cerkve, največje izmed partikularnih cerkva sui iuris, ki sestavljajo katoliško cerkev.
Poglej Janez Zlatousti in Rimski obred
Samostan Filotej
Samostan Filotej (grško, Moní Filothéou) je pravoslavni samostan v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Janez Zlatousti in Samostan Filotej
Samostan Vatoped
Samostan Vatoped (grško, Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija.
Poglej Janez Zlatousti in Samostan Vatoped
Seznam cerkvenih očetov
Seznam cerkvenih očetov.
Poglej Janez Zlatousti in Seznam cerkvenih očetov
Seznam del cerkvenih učiteljev, izdanih v slovenščini
Seznam del cerkvenih učiteljev, izdanih v slovenščini.
Poglej Janez Zlatousti in Seznam del cerkvenih učiteljev, izdanih v slovenščini
Seznam svetnikov
Seznam svetnikov zajema vse ljudi, ki so bili razglašeni za svetnike, ne glede na to, katera Cerkev jih priznava.
Poglej Janez Zlatousti in Seznam svetnikov
Stanislav Hočevar
Stanislav Hočevar, slovenski nadškof in salezijanec, * 12. november 1945, Jelendol, Škocjan.
Poglej Janez Zlatousti in Stanislav Hočevar
Stanislav Lenič
Stanislav Lenič, slovenski škof, * 6. november 1911, Župeča vas, † 4. januar 1991, Ljubljana.
Poglej Janez Zlatousti in Stanislav Lenič
Stol svetega Petra
Stol svetega Petra (latinsko Cathedra Petri), znan tudi kot prestol svetega Petra, je relikvija, shranjena v baziliki sv. Petra v Vatikanu, suvereni papeževi enklavi v Rimu v Italiji.
Poglej Janez Zlatousti in Stol svetega Petra
Supraseljski kodeks
Supraseljski kodeks Supraseljski kodeks (imenovan tudi Petkov zbornik) je starocerkvenoslovanski cirilski rokopis iz konca 10.
Poglej Janez Zlatousti in Supraseljski kodeks
Sveti Janez (razločitev)
Sveti Janez je lahko.
Poglej Janez Zlatousti in Sveti Janez (razločitev)
Teodor iz Mopsuestije
Teodor iz Mopsuestije, škof, največji ekseget antiohijske šole, * 350 Antiohija (Sirija), † 428 Mopsuestija (današnja Turčija).
Poglej Janez Zlatousti in Teodor iz Mopsuestije
Trulanska sinoda
Trulanska sinoda (ali: koncil Quinisext,, Penthekte Synodos) je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu (sodobni Carigrad), glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II.. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega carigrajskega koncila, medtem ko ga katoliška Cerkev ne priznava.
Poglej Janez Zlatousti in Trulanska sinoda
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Janez Zlatousti in Velika shizma
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Poglej Janez Zlatousti in Vsi sveti
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Janez Zlatousti in Zenobija
27. januar
27.
Poglej Janez Zlatousti in 27. januar
Prav tako znan kot Janez Krizostom, Sveti Janez Krizostom, Sveti Janez Zlatousti.