Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Janez Strnad

Index Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Kazalo

  1. 46 odnosi: Četverec gibalne količine, Četverec hitrosti, Dielektrik, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Drugi zakon termodinamike, Ernst Mach, Fizika osnovnih delcev, Inercialni opazovalni sistem, John Bardeen, Julius Robert Oppenheimer, Julius Robert von Mayer, Kožni pojav, Kvark, Lastna energija, Levstikova nagrada, Magnetna permeabilnost, Magnetni moment, Mion, Nagrada Sklada Borisa Kidriča, Nevtron, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Posebna teorija relativnosti, Precesija, Prirodoslovno društvo Slovenije, Proton, Relativistična masa, Rindler-Møllerjeva transformacija, Rydbergova formula, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije, Seznam slovenskih fizikov, Seznam slovenskih kozmologov, Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani, Slovenj Gradec, Standardni model, Strnad (priimek), Svetovni četverec, Van der Waalsova enačba stanja, Van der Waalsova sila, Vektor četverec, Vlažnost, Vrtilna količina, 1934, 2015, 4. marec.

Četverec gibalne količine

Četvêrec gibálne kolíčine (oznaka Pμ) je v posebni teoriji relativnosti razširitev pojma gibalne količine, poznanega iz klasične mehanike.

Poglej Janez Strnad in Četverec gibalne količine

Četverec hitrosti

Četvêrec hitrósti (oznaka uμ) je razširitev pojma hitrosti na relativistične razmere.

Poglej Janez Strnad in Četverec hitrosti

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).

Poglej Janez Strnad in Dielektrik

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Poglej Janez Strnad in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drugi zakon termodinamike

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.

Poglej Janez Strnad in Drugi zakon termodinamike

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Janez Strnad in Ernst Mach

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Janez Strnad in Fizika osnovnih delcev

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Poglej Janez Strnad in Inercialni opazovalni sistem

John Bardeen

Univerzo Illinoisa v Urbani in Champaignu John Bardeen,, ameriški fizik, elektroinženir in izumitelj, * 23. maj 1908, Madison, Wisconsin, ZDA, † 30. januar 1991, Boston, Massachusetts, ZDA.

Poglej Janez Strnad in John Bardeen

Julius Robert Oppenheimer

Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Janez Strnad in Julius Robert Oppenheimer

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Poglej Janez Strnad in Julius Robert von Mayer

Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Poglej Janez Strnad in Kožni pojav

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Poglej Janez Strnad in Kvark

Lastna energija

Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.

Poglej Janez Strnad in Lastna energija

Levstikova nagrada

Fran Levstik Levstikova nagrada je nagrada, ki jo od leta 1949 Založba Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti avtorjem, ki objavljajo pri tej založbi.

Poglej Janez Strnad in Levstikova nagrada

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Janez Strnad in Magnetna permeabilnost

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Poglej Janez Strnad in Magnetni moment

Mion

Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.

Poglej Janez Strnad in Mion

Nagrada Sklada Borisa Kidriča

Nagrade Sklada so se podeljevale za pomembna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu.

Poglej Janez Strnad in Nagrada Sklada Borisa Kidriča

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Janez Strnad in Nevtron

Nicolas Léonard Sadi Carnot

Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.

Poglej Janez Strnad in Nicolas Léonard Sadi Carnot

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Janez Strnad in Posebna teorija relativnosti

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Poglej Janez Strnad in Precesija

Prirodoslovno društvo Slovenije

Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS) je slovensko društvo, ki povezuje strokovnjake in ljubitelje z vseh področij naravoslovja.

Poglej Janez Strnad in Prirodoslovno društvo Slovenije

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Janez Strnad in Proton

Relativistična masa

Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.

Poglej Janez Strnad in Relativistična masa

Rindler-Møllerjeva transformacija

Rindler-Møllerjeva transformacija: ct'.

Poglej Janez Strnad in Rindler-Møllerjeva transformacija

Rydbergova formula

Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.

Poglej Janez Strnad in Rydbergova formula

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Janez Strnad in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikov

Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.

Poglej Janez Strnad in Seznam fizikov

Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije

Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije.

Poglej Janez Strnad in Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije

Seznam slovenskih fizikov

Seznam slovenskih fizikov vsebujoč vse znane fizičarke in fizike, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz.

Poglej Janez Strnad in Seznam slovenskih fizikov

Seznam slovenskih kozmologov

Seznam slovenskih kozmologov in astrofizikov.

Poglej Janez Strnad in Seznam slovenskih kozmologov

Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani

Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani. Opomba: naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje.

Poglej Janez Strnad in Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani

Slovenj Gradec

Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.

Poglej Janez Strnad in Slovenj Gradec

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Janez Strnad in Standardni model

Strnad (priimek)

Priimek Strnad je slovenskega (cca 0,03% populacije) in češkega izvora (skupaj s Strnadova cca 0,08% populacije), nastal v obeh jezikih iz imena ptice strnad (fam.Emberiza).

Poglej Janez Strnad in Strnad (priimek)

Svetovni četverec

Svetóvni četvêrec je osnovni vektor v štirirazsežnem prostoru Minkowskega.

Poglej Janez Strnad in Svetovni četverec

Van der Waalsova enačba stanja

Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).

Poglej Janez Strnad in Van der Waalsova enačba stanja

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Poglej Janez Strnad in Van der Waalsova sila

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Poglej Janez Strnad in Vektor četverec

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Poglej Janez Strnad in Vlažnost

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Janez Strnad in Vrtilna količina

1934

1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Janez Strnad in 1934

2015

2015 (MMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Janez Strnad in 2015

4. marec

4.

Poglej Janez Strnad in 4. marec