Kazalo
40 odnosi: Agner Krarup Erlang, Airyjev disk, Barva, Elektromagnetno valovanje, Evanescentno polje, Fotosinteza, Fraunhoferjev uklon, Fresnelove enačbe, Gaussov snop, Gostota energijskega toka, Holografija, Interferometrija, Koherentno valovanje, Konfokalni mikroskop, Konstanta fine strukture, Laser, Lasersko varjenje, Masa, Milutin Milanković, Načelo komplementarnosti, Optična globina, Optična pinceta, Optično vlakno, Poissonova pega, Pojav Umova, Polarizacija valovanja, Površinska težnost, Radiologija, Rayleighovo sipanje, Rentgenska praškovna difrakcija, Seznam fizikalnih vsebin, Soliton, Svetloba, Tlak, Toplotno sevanje, Tyndallov pojav, Uklon, Uvod v kvantno mehaniko, Varjenje, Zrcalo.
Agner Krarup Erlang
Agner Krarup Erlang, danski matematik, statistik in inženir, * 1. januar 1878, Lonborg, Danska, † 3. februar 1929, København, Danska.
Poglej Jakost (fizika) in Agner Krarup Erlang
Airyjev disk
Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.
Poglej Jakost (fizika) in Airyjev disk
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Jakost (fizika) in Barva
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Jakost (fizika) in Elektromagnetno valovanje
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Jakost (fizika) in Evanescentno polje
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Jakost (fizika) in Fotosinteza
Fraunhoferjev uklon
Fraunhoferjev uklon je v optiki primer uklona valovanja, pri katerem se uklon opazuje na razdaljah, veliko večjih od velikosti telesa.
Poglej Jakost (fizika) in Fraunhoferjev uklon
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Jakost (fizika) in Fresnelove enačbe
Gaussov snop
gorišča 'v časovnem intervalu' kaže ''dva'' jakostna vrhova za vsako valovno čelo. Prečni Gaussov profil laserskega snopa Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento se opiše z Gaussovo funkcijo.
Poglej Jakost (fizika) in Gaussov snop
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Jakost (fizika) in Gostota energijskega toka
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Jakost (fizika) in Holografija
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Jakost (fizika) in Interferometrija
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Jakost (fizika) in Koherentno valovanje
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Poglej Jakost (fizika) in Konfokalni mikroskop
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Jakost (fizika) in Konstanta fine strukture
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Jakost (fizika) in Laser
Lasersko varjenje
Lasersko varjenje je varjenje z laserskim žarkom, ki je praviloma računalniško vodeno.
Poglej Jakost (fizika) in Lasersko varjenje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Jakost (fizika) in Masa
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Jakost (fizika) in Milutin Milanković
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Jakost (fizika) in Načelo komplementarnosti
Optična globina
Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).
Poglej Jakost (fizika) in Optična globina
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Jakost (fizika) in Optična pinceta
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Jakost (fizika) in Optično vlakno
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Jakost (fizika) in Poissonova pega
Pojav Umova
Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.
Poglej Jakost (fizika) in Pojav Umova
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Jakost (fizika) in Polarizacija valovanja
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Jakost (fizika) in Površinska težnost
Radiologija
Radiologija je veja medicine, kjer s pomočjo naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke oz.
Poglej Jakost (fizika) in Radiologija
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Jakost (fizika) in Rayleighovo sipanje
Rentgenska praškovna difrakcija
Rentgenska praškovna difrakcija je najuporabnejša metoda za rutinske in tudi zahtevnejše strukturne preiskave trdnih kristaliničnih vzorcev.
Poglej Jakost (fizika) in Rentgenska praškovna difrakcija
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Jakost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Jakost (fizika) in Soliton
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Jakost (fizika) in Svetloba
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Jakost (fizika) in Tlak
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Poglej Jakost (fizika) in Toplotno sevanje
Tyndallov pojav
vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.
Poglej Jakost (fizika) in Tyndallov pojav
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Jakost (fizika) in Uklon
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Jakost (fizika) in Uvod v kvantno mehaniko
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Jakost (fizika) in Varjenje
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Jakost (fizika) in Zrcalo
Prav tako znan kot Intenziteta.