Kazalo
173 odnosi: Abiogeneza, ACOG, Ajnštajnijeve anorganske spojine, Aktinoidi, Aktivnost, Aluminij, Anatolij Fjodorovič Kapustinski, Anton Moljk, Astrokemija, Astronomija, Atom, Atomska teža, Atomsko jedro, Železo, Časignit, Baker, Berilij, Berkelij, Borijeve anorganske spojine, Bromelain, C11-15-iso-Alkan, Centrifugiranje, Cepljivi material, Cezij, Cezij-137, ChEBI, Cirkon, Darmštatij, Davyjeva medalja, Deček (bomba), Delec alfa, Diferencialna enačba, Dihalni test s sečnino, Dopant, Dozimetrija, Dušik, Dubnijeve anorganske spojine, Eksploziv, Enota atomske mase, Enstatitni hondrit, Fermijeve anorganske spojine, Flerovij, Fluor, Fotosinteza, Francis William Aston, Geografija Rusije, Harold Clayton Urey, Hasijeve anorganske spojine, HED meteorit, Helij, ... Razširi indeks (123 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Izotop in Abiogeneza
ACOG
TA-31RCO ACOG v uporabi ameriške vojske ACOG (angleško Advanced Combat Optical Gunsight) je vojaška kratica, ki označuje Izpopolnjen bojni optični namerilnik in je del modifikacijskega programa ameriških oboroženih sil SOPMOD.
Poglej Izotop in ACOG
Ajnštajnijeve anorganske spojine
Iskanje ajnštajnijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Ajnštajnijeve anorganske spojine
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Izotop in Aktinoidi
Aktivnost
Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.
Poglej Izotop in Aktivnost
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Izotop in Aluminij
Anatolij Fjodorovič Kapustinski
Anatolij Fjodorovič Kapustinski, ruski kemik, * 26. december 1906, Žitomir, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 26. avgust 1960, Moskva.
Poglej Izotop in Anatolij Fjodorovič Kapustinski
Anton Moljk
Anton Moljk, slovenski fizik in pedagog, * 12. avgust 1916, Vrhnika, † 5. september 1998.
Poglej Izotop in Anton Moljk
Astrokemija
Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.
Poglej Izotop in Astrokemija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Izotop in Astronomija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Izotop in Atom
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Izotop in Atomska teža
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Izotop in Atomsko jedro
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Izotop in Železo
Časignit
Časignit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.
Poglej Izotop in Časignit
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Izotop in Baker
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Izotop in Berilij
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Izotop in Berkelij
Borijeve anorganske spojine
Iskanje borijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Borijeve anorganske spojine
Bromelain
Prerezan sadež ananasa Bromelain je surov ekstrakt iz ananasa in vsebuje vrsto različnih proteinaz.
Poglej Izotop in Bromelain
C11-15-iso-Alkan
Tekočina C11-15-iso-Alkan C11-15-iso-Alkan je dodatek gorivu za dizelske motorje s filtrom trdnih delcev (DPF ali FAP).
Poglej Izotop in C11-15-iso-Alkan
Centrifugiranje
Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.
Poglej Izotop in Centrifugiranje
Cepljivi material
Cepljívi materiál je snov sestavljena iz atomov, ki se cepijo po zajetju počasnega (termičnega) nevtrona.
Poglej Izotop in Cepljivi material
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Izotop in Cezij
Cezij-137
Cezij-137 (Cs-137) je umetni radioaktivni izotop cezija.
Poglej Izotop in Cezij-137
ChEBI
Biološko pomembne kemijske entitete (iz angleškega Chemical Entities of Biological Interest) je zbirka podatkov in ontologij molekularnih entitet, osredotočena predvsem na »majhne« kemijske spojine.
Poglej Izotop in ChEBI
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Izotop in Cirkon
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Izotop in Darmštatij
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Izotop in Davyjeva medalja
Deček (bomba)
Mali Deček je bilo ime atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošima.
Poglej Izotop in Deček (bomba)
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Izotop in Delec alfa
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Izotop in Diferencialna enačba
Dihalni test s sečnino
Primer hitrega dihalnega testa s sečnino. Dihalni test s sečnino ali urejski dihalni test je preizkus za posredno ugotavljanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori.
Poglej Izotop in Dihalni test s sečnino
Dopant
Dopant je snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah (v sledeh) v snov, da bi s tem snovi spremenili električne in optične lastnosti.
Poglej Izotop in Dopant
Dozimetrija
Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.
Poglej Izotop in Dozimetrija
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Izotop in Dušik
Dubnijeve anorganske spojine
Iskanje dubnijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Dubnijeve anorganske spojine
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Izotop in Eksploziv
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Izotop in Enota atomske mase
Enstatitni hondrit
« Saint Sauveur » Enstatitni hondrit EH5 - 1914 Enstatitni hondrit ali E hondrit je posebna vrsta (razred) kamnitih meteoritov iz skupine hondritov, ki vsebujejo mineral enstatit.
Poglej Izotop in Enstatitni hondrit
Fermijeve anorganske spojine
Iskanje fermijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Fermijeve anorganske spojine
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Izotop in Flerovij
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Izotop in Fluor
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Izotop in Fotosinteza
Francis William Aston
Francis William Aston, angleški kemik in fizik, * 1. september 1877, Harborne, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. november 1945, Cambridge.
Poglej Izotop in Francis William Aston
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Izotop in Geografija Rusije
Harold Clayton Urey
Harold Clayton Urey, ameriški fizikalni kemik, * 29. april 1893, Walkerton, Indiana, ZDA, † 5. januar 1981, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Izotop in Harold Clayton Urey
Hasijeve anorganske spojine
Iskanje hasijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Hasijeve anorganske spojine
HED meteorit
HED meteorit ali Vestin meteorit je pripadnik skupine ahondritnih meteoritov.
Poglej Izotop in HED meteorit
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Izotop in Helij
Hitri oplodni reaktor
Hitri oplodni reaktor je vrsta jedrskega reaktorja, ki lahko sam proizvaja jedrsko gorivo in tako deluje z boljšim izkoristkom goriva kot klasični reaktorji.
Poglej Izotop in Hitri oplodni reaktor
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Poglej Izotop in Hondrit
IIE železov meteorit
IIE železov meteorit je vrsta kovinskega meteorita.
Poglej Izotop in IIE železov meteorit
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Izotop in Indij
Itqiy (meteorit)
Meteorit Itqiy je meteorit iz skupine preprostih enstatitnih ahondritov.
Poglej Izotop in Itqiy (meteorit)
Izo
Izo... (grško ίσος: ísos - enak) je predpona v zloženkah, ki onačuje enakost ali podobnost.
Poglej Izotop in Izo
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Izotop in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Izotop in Jedrska kemija
Jedrski odpadek
Jedrski odpadki ali radioaktivni odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivne izotope.
Poglej Izotop in Jedrski odpadek
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Izotop in Jedrski reaktor
Jetrnocelični rak
Jetrnocelični rak (JR) ali karcinom jetrnih celic ali hepatocelularni karcinom je najpogostejši primarni rak jeter.
Poglej Izotop in Jetrnocelični rak
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Izotop in Kalifornij
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Izotop in Kapljevinski helij
Karačaj (jezero)
Jezero Karačaj (rusko Карача́й) je majhno jezero na jugu gorovja Ural v zahodni Rusiji.
Poglej Izotop in Karačaj (jezero)
Karbon14
Karbon14 (nekdaj Kontour in še prej KIllustrator) je urejevalnik vektorske grafike tipa SVG.
Poglej Izotop in Karbon14
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Izotop in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Izotop in Kemijski element
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Izotop in Kilogram
Kiri
Kirí ali izvorno curie (oznaka Ci) je nekdanja enota za aktivnost radioaktivnega izvira.
Poglej Izotop in Kiri
Kirijeve anorganske spojine
Iskanje kirijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Kirijeve anorganske spojine
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Izotop in Kisik
Kobaltova skupina
V 9. ali kobaltovo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo kobalt (Co), rodij (Rh), iridij (Ir) in majtnerij (Mt).
Poglej Izotop in Kobaltova skupina
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Izotop in Kopernicij
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Izotop in Kositer
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Izotop in Kozmični žarki
Kultura zvončastih čaš
Kultura zvončastih čaš (včasih skrajšano kultura čaš, ljudstvo čaš ali nemško Glockenbecherkultur) okoli 2800 do 1800 pr.
Poglej Izotop in Kultura zvončastih čaš
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Izotop in Lantan
Lavrencijeve anorganske spojine
Iskanje lavrencijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Lavrencijeve anorganske spojine
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Poglej Izotop in Liter
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Izotop in Livermorij
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Izotop in Luna
Lunarni meteorit
Lunarni meteorit ''Alan Hills 81005'' Lunarni meteorit ali luneit je meteorit, ki ima izvor na Luni.
Poglej Izotop in Lunarni meteorit
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Izotop in Magično število (fizika)
Majtnerij
Majtnerij (latinsko meitnerium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mt in atomsko število 109.
Poglej Izotop in Majtnerij
Marsov meteorit
Posnetek narejen z elektronskim mikroskopom delca meteorita ALH84001. Struktura kaže na oblike, ki bi lahko bile fosilni ostanki bakterij na Marsu. (Foto: NASA) Marsov meteorit je meteorit, ki ima izvor na Marsu.
Poglej Izotop in Marsov meteorit
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Izotop in Masno število
Maurice Wilkins
Maurice Hugh Frederick Wilkins, CBE, FRS, angleški fizik in molekularni biolog, * 15. december 1916, Pongaroa, Wairarapa, Nova Zelandija, † 5. oktober 2004, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Izotop in Maurice Wilkins
Mednarodni kemijski identifikator
Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.
Poglej Izotop in Mednarodni kemijski identifikator
Mendelevijeve anorganske spojine
Iskanje mendelevijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Mendelevijeve anorganske spojine
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Izotop in Meter
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Izotop in Mol (enota)
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Izotop in Molekula
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Izotop in Molska masa
Murchison (meteorit)
Odlomljen del Murchisonovega meteorita (desno) in posamezni manjši delci (v testni cevki). Meteorit Murchison je meteorit iz skupine CM2 ogljikovih hondritov.
Poglej Izotop in Murchison (meteorit)
National Ignition Facility
National Ignition Facility ali NIF je ameriški visokotehnološki program, pri katerem bi dosegli zlivanje jeder (fuzijo) s pomočjo zelo močnega laserja.
Poglej Izotop in National Ignition Facility
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Izotop in Natrij
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Poglej Izotop in Natrijev fluorid
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Izotop in Neodim
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Izotop in Nevtron
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Izotop in Nevtronij
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Izotop in Nihonij
Nobelijeve anorganske spojine
Iskanje nobelijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Nobelijeve anorganske spojine
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Izotop in Nobelova nagrada za kemijo
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Izotop in Nukleon
Nukleosinteza
Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.
Poglej Izotop in Nukleosinteza
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Izotop in Ogljik
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Izotop in Ogljik-14
Osiromašeni uran
Osiromašeni uran je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % izotopa 235U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % 235U).
Poglej Izotop in Osiromašeni uran
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Izotop in Periodni sistem elementov
Permsko izumrtje (dokumentarni film)
Permsko izumrtje je dokumentarni film o permsko-triasnem izumrtju, ki ga je leta 2003 posnela britanska televizijska hiša BBC.
Poglej Izotop in Permsko izumrtje (dokumentarni film)
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Izotop in Pljučni rak
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Izotop in Plutonij
Plutonijeve anorganske spojine
Plutonij je radioaktivna kovina iz skupine aktinoidov.
Poglej Izotop in Plutonijeve anorganske spojine
Pogostost izotopa
Pogostost izotopa se nanaša na delež izotopa posameznega kemijskega elementa glede na vse prisotne atome tega elementa na npr.
Poglej Izotop in Pogostost izotopa
Pomeni imen asteroidov: 11001–12000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Izotop in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Izotop in Pospeševalnik
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Poglej Izotop in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Poglej Izotop in Prometij
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Izotop in Proton
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Izotop in Prvobitni nuklid
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Izotop in Raderfordij
Raderfordijeve anorganske spojine
Iskanje raderfordijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Raderfordijeve anorganske spojine
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Izotop in Radij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Izotop in Radioaktivnost
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Izotop in Radiometrično datiranje
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Izotop in Radon
Reaktor RBMK
Reaktor RBMK je ruska kratica za реактор большой мощности канальный (РБМК) oziroma v prostem prevodu kanalni reaktor velike moči.
Poglej Izotop in Reaktor RBMK
Relativna molekulska masa
Relativna molekulska masa (kraj. Mr) je vsota relativnih atomskih mas (Ar) vseh atomov, ki sestavljajo določeno molekulo.
Poglej Izotop in Relativna molekulska masa
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Izotop in Rentgenij
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Izotop in Richard Phillips Feynman
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej Izotop in Rubidij
Samarij
Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.
Poglej Izotop in Samarij
Sedimentologija
zajema študij modernih sedimentov kot so pesek, melj in glina, in procese, ki potekajo pred, med in po njihovem odlaganju.
Poglej Izotop in Sedimentologija
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Izotop in Selen
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Izotop in Sevanje
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Izotop in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Izotop in Seznam kemijskih vsebin
Siborgijeve anorganske spojine
Iskanje siborgijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Izotop in Siborgijeve anorganske spojine
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Izotop in Skandij
SMILES
Generiranje SMILES: odpiranje obročev, ki se zatem zapišejo kot stranske verige glavne (najdaljše) verige molekule. SMILES (iz angleškega Simplified Molecular Input Line Entry Specification) je specifikacija, ki za nedvoumen opis strukture molekul uporablja kratke nize ASCII znakov.
Poglej Izotop in SMILES
Sovjetska podmornica K-431
Sovjetska podmornica K-431, Sovjetska podmornica K-431 (ang).
Poglej Izotop in Sovjetska podmornica K-431
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Izotop in Spin
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Izotop in Srebro
Starost Zemlje
Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.
Poglej Izotop in Starost Zemlje
Stereotaktična radiokirurgija
Stereotaktična radiokirurgija (SRK, angl. SRS) je način obsevanja, kjer se v eni ali omejenem številu frakcij (do pet) aplicira visoka tumorska doza, ki je predpisana na natančno opredeljeno in imobilizirano tarčo znotraj lobanje.
Poglej Izotop in Stereotaktična radiokirurgija
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Izotop in Svinec
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Izotop in Tabela izotopov
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Poglej Izotop in Težka voda
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Izotop in Tehnecij
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Izotop in Teratogenost
Termoluminiscentni dozimeter
Termoluminiscentni dozimeter (TLD) je naprava za merjenje ionizirajočega sevanja, ki izkorišča pojav termoluminiscence.
Poglej Izotop in Termoluminiscentni dozimeter
Titanova skupina
4.
Poglej Izotop in Titanova skupina
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Izotop in Tritij
Troilit
Troilit je redek železov sulfidni mineral s formulo FeS in z železom bogat končni člen pirotitne skupine mineralov.
Poglej Izotop in Troilit
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Izotop in Trojna točka
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Izotop in Tulij
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Poglej Izotop in Uklon nevtronov
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Izotop in Upor sredstva
Ureilit
Ureilit je vrsta meteorita iz skupine ahondritov.
Poglej Izotop in Ureilit
Uvod v izotope
vodikovi izotopi – protij, devterij in tritij. Vsak izmed njih ima en proton, vendar različno število nevtronov. Protonij nima nobenega, devterij ima enega in tritij ima 2. Vsak element ima točno določeno število protonov, lahko pa se njegovi atomi razlikujejo v številu nevtronov.
Poglej Izotop in Uvod v izotope
Veliki tektonski jarek
Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.
Poglej Izotop in Veliki tektonski jarek
Vinonait
Vinonait je vrsta meteorita iz skupine preprostih ahondritov (kamnitih meteoritov).
Poglej Izotop in Vinonait
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Izotop in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Izotop in Vodik
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Izotop in Vodikov klorid
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Izotop in Volfram
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Izotop in Vrstno število
Zakon o stalnih razmerjih
Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.
Poglej Izotop in Zakon o stalnih razmerjih
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Izotop in Zemljin plašč
Zlata krastača
Zlata krastača (znanstveno ime Incilius periglenes) je bila vrsta krastače, nekoč pogosta na območju višinskih deževnih gozdov nad mestom Monteverde v Kostariki, na nadmorskih višinah med 1500 in 1620 m. Vrsto je leta 1966 opisal herpetolog Jay Savage, ki je dobil primerke od lokalnih prebivalcev in leta tudi 1964 sam obiskal območje.
Poglej Izotop in Zlata krastača
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Izotop in Zlato
2010 v znanosti
Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2010.
Poglej Izotop in 2010 v znanosti
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej Izotop in 42 (število)
Prav tako znan kot Izotopi, Sintetični radioizotop, Stabilni izotop.