Kazalo
15 odnosi: Beşparmak, Brezstropa jama, Depresija (geologija), Fjord, Geografija, Kontinentalna skorja, Milutin Milanković, Obala, Obalna geografija, Orogeneza, Planota, Skandinavsko gorovje, Srednjeoceanski hrbet, Topografija, Zemeljsko površje.
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Poglej Izostazija in Beşparmak
Brezstropa jama
Proces nastanka brezstrope jame Matarskem podolju. Brezstropo jamo lahko prepoznamo tudi po uravnanem, nekraškem dnu in izrazito kraško okolico, kot je razvidno iz gornje fotografije. Izraz brezstropa jama (tudi brezstropna jama) je kraški termin, ki ga je v kraško in geomorfološko terminologijo uvedel slovenski krasoslovec Andrej Mihevc iz Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni.
Poglej Izostazija in Brezstropa jama
Depresija (geologija)
Depresija v geologiji je površinska oblika terena, kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka, ali nizko ležeče območje pod morsko gladino.
Poglej Izostazija in Depresija (geologija)
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Izostazija in Fjord
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Izostazija in Geografija
Kontinentalna skorja
Kontinentalna skorja je plast sestavljena pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki tvorijo celine in območja plitvega morskega dna blizu njihovih obal, znanih kot kontinentalne police.
Poglej Izostazija in Kontinentalna skorja
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Izostazija in Milutin Milanković
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Izostazija in Obala
Obalna geografija
Obalna geografija, tudi litoralna geografija, je znanost o dinamičnem vmesniku med oceanom in kopnim, ki vključuje fizično geografijo (tj. obalna geomorfologija, geologija, oceanografija), antropogeografijo (sociologija in zgodovina) obale.
Poglej Izostazija in Obalna geografija
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Izostazija in Orogeneza
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Izostazija in Planota
Skandinavsko gorovje
Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.
Poglej Izostazija in Skandinavsko gorovje
Srednjeoceanski hrbet
Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki ga ustvarja tektonika plošč.
Poglej Izostazija in Srednjeoceanski hrbet
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Izostazija in Topografija
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.