Kazalo
106 odnosi: Amenemope, Anubis, Apis, Asjut, Atum, Šabakov kamen, Šanakdakete, Šu, Čarobna piščal, Bastet, Bazilika svete Marije v Trasteveru, Biblos, Blemiji, Bologna, Buto, Demotska pisava, Dendera, Dolina templjev, Egipčanska religija, Egipčanski muzej, Torino, Egipt (rimska provinca), Eneada, Eskvilinska Venera, Falus, Geb, Georgijski smerni kamni, Grki, Hano (slon), Hapi (Horov sin), Harsiesi, Hator, Heka, Hensit, Hesat, Hnum, Hor, Horovi sinovi, Imset, Ini II., Inventarna stela, Izidina grobnica, Izidor, Kanopska skrinja, Kanopski vrči, Keops, Knjiga o mestu dam, Knjige dihanja, Kom Ombo, Krščanstvo, Maat, ... Razširi indeks (56 več) »
Amenemope
Usermaatre Amenemope je bil faraon iz Enaindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1001-992 pr.
Poglej Izida in Amenemope
Anubis
Anubis je bil v staroegipčanski mitologiji sprva bog mrtvih in vladar podzemlja, kasneje pa bog balzamiranja in varuh pokopališč.
Poglej Izida in Anubis
Apis
Apis ali Hapis (alternativno črkovanje Hapi-Ankh) je bil sveti bik, ki so ga častili predvsem v Memfisu in njegovi okolici.
Poglej Izida in Apis
Asjut
Asjut (arabsko أسيوط, Asyūṭ, koptsko Siowt) je glavno mesto egiptovske province Asjut in sedež ene od največjih koptskih katoliških škofij v državi.
Poglej Izida in Asjut
Atum
Atum (tudi Tem, Temu, Tum in Atem) je eden od zgodnjih božanstev v staroegipčanski mitologiji in prvi bog Eneade iz Heliopolisa - najpomembnejšega in najširše priznanega kulta v Starem Egiptu, ki so ga razširjali svečeniki iz Heliopolisa.
Poglej Izida in Atum
Šabakov kamen
Šabakov kamen (0,66 x 1,37 m), Britanski muzej, London Šabakov kamen je kamnita plošča z vklesanim staroegipčanskim verskim besedilom, napisanim v obdobju Petindvajsete egipčanske dinastije.
Poglej Izida in Šabakov kamen
Šanakdakete
Šanakdakete ali Šanakdaketo je bila kraljica (kandake) Kraljestva Kuš, ko je bil njegovo politično središče Meroë.
Poglej Izida in Šanakdakete
Šu
Šu (egipčanski izraz, ki pomeni praznina in on, ki vstaja (ali vzhaja)), je bil eden od prvobitnih egipčanskih bogov, poosebljenje zraka in nasprotje boginje Tefnut in eden od devetih božanstev Eneade heliopolske kozmogonije.
Poglej Izida in Šu
Čarobna piščal
Papageno Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte) je pravljična opera v dveh dejanjih (dvanajstih slikah), ki jo je uglasbil Wolfgang Amadeus Mozart v svojih poslednjih letih življenja, Čarobna piščal je bila zadnje delo ki ga je skladatelj napisal pred smrtjo.
Poglej Izida in Čarobna piščal
Bastet
Bastet, ki jo predstavlja udomačena mačka Bastet je boginja iz staroegipčanske mitologije, zaščitnica pokrajine Bubastis, ki je bila hči sončnega boga in je predstavljala moč, ki jo daje sonce, da dozorijo posevki.
Poglej Izida in Bastet
Bazilika svete Marije v Trasteveru
Bazilika svete Marije v Trasteveru (italijansko: Basilica di Santa Maria in Trastevere) je naslovna manjša bazilika v rimskem okrožju Trastevere in ena najstarejših cerkva v Rimu.
Poglej Izida in Bazilika svete Marije v Trasteveru
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Izida in Biblos
Blemiji
Ozemlje Blemijev v pozni antiki Blemiji (starogrško, Blémmies, latinsko) so bili ljudstvo v Vzhodni piščavi, omenjano v pisnih virih od 7.
Poglej Izida in Blemiji
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Izida in Bologna
Buto
Buto (starogrško, Buto, arabsko بوتو, Butu), Butus (starogrško, Boutos)Herodotus ii.
Poglej Izida in Buto
Demotska pisava
Demotska pisava (iz starogrškega: dēmotikós – ljudski) je bila staroegipčanska pisava.
Poglej Izida in Demotska pisava
Dendera
Dendera (arabsko دندرة Dandarah ali Denderah, grško Tentiris ali Tentira, koptsko Tentore), antični Iunet, je majhno mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od Luksorja.
Poglej Izida in Dendera
Dolina templjev
Dolina templjev (italijansko Valle dei Templi, sicilijansko Vaddi di li Tempri) je arheološko najdišče v Agrigentu (starogrško Akragas) na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Izida in Dolina templjev
Egipčanska religija
Bog Rа Egipčanska religija je pojem, ki se nanaša na religijo Starega Egipta.
Poglej Izida in Egipčanska religija
Egipčanski muzej, Torino
Egipčanski muzej (italijansko Museo Egizio) je arheološki muzej v Torinu v Italiji, specializiran za egipčansko arheologijo in antropologijo.
Poglej Izida in Egipčanski muzej, Torino
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Izida in Egipt (rimska provinca)
Eneada
Eneada ali Velika eneada je bila skupina devetih božanstev v egipčanski mitologiji, ki so jih častili v Heliopolisu.
Poglej Izida in Eneada
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Izida in Eskvilinska Venera
Falus
Falus je penis (zlasti v pokončnem položaju), predmet, ki spominja na penis, ali mimetična slika pokončnega penisa.
Poglej Izida in Falus
Geb
Upodobitev Hora in Geba Geb (tudi Seb in Keb) je v staroegipčanski mitologiji bog zemlje in eden izmed Deveterice (Eneade) iz Heliopolisa.
Poglej Izida in Geb
Georgijski smerni kamni
Georgijski smerni kamni (angleško Georgia Guidestones) so bili granitni spomenik, postavljen leta 1980 v okrožju Elbert v ameriški zvezni državi Georgija.
Poglej Izida in Georgijski smerni kamni
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Izida in Grki
Hano (slon)
Hano (Hanno ali), * okoli 1509 Cejlon (sedaj Šrilanka), † 16. junij 1516 Rim, je bil bel udomačen slon doma z otoka Cejlona, last Leona X. in predmet obravnave v Bedinijevi knjigi The Pope's Elephant; An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome.
Poglej Izida in Hano (slon)
Hapi (Horov sin)
Kanopski vrč s pljuči »gospe Senebtisi« Hapi v Überseejskem muzeju Hapi je bil v staroegipčanski mitologiji eden od štirih Horovih sinov, v pogrebni književnosti prikazan kot čuvaj Ozirisovega prestola v egipčanskem podzemlju.
Poglej Izida in Hapi (Horov sin)
Harsiesi
Harsiesi (egipčansko Ḥr-sA-Js(t) sA-Wsjr, slovensko Harsiesi, sin Ozirisa, dobesedno Hor, sin Izide, sin Ozirisa) je bil Egipčan, ki se je uprl Ptolemaju VIII. Evergetu iz Ptolemajske dinastije, * ni znano, † september 130 pr. n. št. Harsiesi je bil morda ista oseba kot »Harsiesi, sin Pajusa« (Pajus pomeni sovražnik bogov).
Poglej Izida in Harsiesi
Hator
V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.
Poglej Izida in Hator
Heka
Heka (staroegipčansko wikt:ḥkꜣ(w), koptsko ϩⲓⲕ hik, prečrkovano tudi kot Hekau) je bil v Starem Egiptu pobóženje magije in medicine.
Poglej Izida in Heka
Hensit
Hensit ali Hensut (egipčansko ḫnswt) je bila boginja v staroegipčanski mitologiji.
Poglej Izida in Hensit
Hesat
Hesat je bila staroegipčanska boginja krava.
Poglej Izida in Hesat
Hnum
Hnum ali Hnemu je bil eden od najzgodnejših egipčanskih božanstev, prvotno bog izvira Nila.
Poglej Izida in Hnum
Hor
Hor ali Horus je bil eden od najpomembnejših bogov Starega Egipta.
Poglej Izida in Hor
Horovi sinovi
Hapi in Kebehsenuf Šestindvajsete egipčanske dinastije, na kateri je pokojnica moli k Ozirisu, za njo pa stojijo Horovi sinovi; Arheološki muzej Bologne, Italija Horovi sinovi so bili skupina štirih staroegipčanskih božanstev, poosebljenje štirih kanopskih vrčev, priloženih mumificiranim telesom.
Poglej Izida in Horovi sinovi
Imset
Trije od štirih Horovih sinov; prvi je Imset Imset, tudi Imseti, Amset, Amseti, Mesti in Mesta, poslovenjeno v Dobrotnik, je bil staroegipčansko pogrebno božanstvo in eden od Horovih sinov, povezan s kanopskimi vrči, zlasti s tistim, v katerem so bila jetra.
Poglej Izida in Imset
Ini II.
Mershepsesre Ini ali Ini II. je bil faraon pozne Trinajste dinastije, morda 46.
Poglej Izida in Ini II.
Inventarna stela
Inventarna stela Inventarna stela ali Stela faraonove hčerke je staroegipčanska spominska plošča iz obdobja Šestindvajsete dinastije (okoli 670 pr. n. št.). Na steli je seznam 22 božanskih kipov v lasti Izidinega templja in zapis, da je tempelj obstajal že pred vladavino faraona Keopsa (okoli 2580 pr.
Poglej Izida in Inventarna stela
Izidina grobnica
Izidina Grobnica je ime bogato obdarjene etruščanske grobnice, ki je bila najdena na pokopališču Polledrara v Vulciju v začetku 19.
Poglej Izida in Izidina grobnica
Izidor
Izidor je moško osebno ime.
Poglej Izida in Izidor
Kanopska skrinja
Tutankamonova kanopska skrinja, Egipčanski muzej, Kairo Kanopske skrinje so bile posode, v katerih so v Starem Egiptu hranili notranje organe pokojnega med procesom mumifikacije.
Poglej Izida in Kanopska skrinja
Kanopski vrči
Kanopski vrči Neshons, žene Pinedžema II. (okoli 990-969 pr. n. št.), izdelani iz kalcita in pokriti s pobarvanimi lesenimi pokrovi; Britanski muzej, London Kanopski vrči so bile posode, v katere so stari Egipčani med mumificiranjem trupel shranjevali pokojnikove notranje organe, da bi se ohranili za njegovo posmrtno življenje.
Poglej Izida in Kanopski vrči
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Izida in Keops
Knjiga o mestu dam
Ilustracija iz knjige Knjiga o mestu dam je nastala leta 1405 in predstavlja najpomembnejše delo Christine de Pizan.
Poglej Izida in Knjiga o mestu dam
Knjige dihanja
Neues Museum, Berlin Knjige dihanja (arabsko كتاب التنفس, Kitab al-Tanafus) so več poznoegipčanskih pogrebnih besedil, katerih namen je bil omogočiti pokojnim osebam, da še naprej obstajajo v onstranstvu.
Poglej Izida in Knjige dihanja
Kom Ombo
Kom Ombo (egipčansko Nubt, Nubet ali Nubit (Nbyt), Zlato mesto, arabsko كومأمبو, Kom Ombo, koptsko ⲙⲃⲱ, Embo, starogrško, Omboi) ali Ombi, je mesto v Egiptu, ki slovi po staroegipčanskem templju Kom Ombo.
Poglej Izida in Kom Ombo
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Izida in Krščanstvo
Maat
Maat je v staroegipčanski mitologiji boginja resnice in pravice in kozmičnega reda.
Poglej Izida in Maat
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Izida in Maneton
Medinet Madi
Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet.
Poglej Izida in Medinet Madi
Mehetveret
| Ime.
Poglej Izida in Mehetveret
Melita (antično mesto)
Melita (grško Μελίτη, Melite) je bilo staro mesto, kjer sta zdaj Mdina in Rabat na Malti.
Poglej Izida in Melita (antično mesto)
Meroë
Meroë (meroitski: Medewi ali Bedewi; arabsko: مرواه, Meruwah) je ime starodavnega mesta na vzhodni obali Nila, okoli 6 km severovzhodno od postaje Kabushiya pri mestu Shendija v Sudanu; okoli 200 km severovzhodno od Kartuma.
Poglej Izida in Meroë
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Izida in Milas
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Izida in Mitologija
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Izida in Mojzes
Moralia (Plutarh)
Plutarhova Moralia ali »Moralne zadeve« so eklektična zbirka 78 esejev, razprav, literarnih del in govorov.
Poglej Izida in Moralia (Plutarh)
Neftis
Neftis je v staroegipčanski mitologiji boginja žalovanja.
Poglej Izida in Neftis
Nekbet
Nekbet s palico in obročem ''šen'' Nekbet je bila preddinastična lokalna boginja iz egipčanske mitologije, zavetnica mesta Nekeb.
Poglej Izida in Nekbet
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poglej Izida in Nekropola v Gizi
Nektaneb I.
Heperkare Nehtnebef, bolj znan po njegovem heleniziranem imenu Nektaneb I., je bil faraon Starega Egipta in ustanovitelj zadnje (30.) domorodne vladarske dinastije.
Poglej Izida in Nektaneb I.
Nektaneb II.
Nektaneb II. (Manetonov transkript egipčanskega Nḫht-Ḥr-Ḥbyt, Močan je Horus iz Hebita) je bil tretji in zadnji faraon iz 30.
Poglej Izida in Nektaneb II.
Nilski mozaik iz Palestrine
Nilski mozaik iz Palestrine. Nilski mozaik iz Palestrine ali Palestrinski mozaik je mozaik iz poznega obdobja helenizma, ki prikazuje Nil pri prehodu od Modrega Nila v Sredozemsko morje.
Poglej Izida in Nilski mozaik iz Palestrine
Nut
Nut ali Nuit (egipčansko Nwt) je bila egipčanska boginja neba, Gebova žena in Šujeva hčerka.
Poglej Izida in Nut
Opus sectile
Opus sectile je oblika pietra dura, popularizirana v starodavnem in srednjeveškem rimskem svetu, kjer so materiale rezali in vgrajevali v stene in tla, da bi naredili sliko ali vzorec.
Poglej Izida in Opus sectile
Oziris
Kipec Ozirisa Oziris je v staroegipčanski mitologiji bog mrtvih, plodnosti ter sodnik mrtvih v podzemlju.
Poglej Izida in Oziris
Padiisetov kip
Padiisetov ali Pateesetov kip,Lemche, str.
Poglej Izida in Padiisetov kip
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Izida in Pergamon
Pilon (stavbarstvo)
Pilon je grški izraz (grško πυλών − pylon: portal, glavna vrata, latinsko pila.
Poglej Izida in Pilon (stavbarstvo)
Prepiri Hora in Seta
Rokopis ''Prepiri Hora in Seta'' v hieratski pisavi v Knjižnici Chesterja Beattyja v Dublinu Prepiri Hora in Seta so mitska pripoved iz Dvajsete egipčanske dinastije, odkrita na prvih šestnajstih straneh Papirusa Chesterja Beattyja.
Poglej Izida in Prepiri Hora in Seta
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Izida in Priena
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Izida in Prve visoke civilizacije
Qift
Qift (arabsko قفط, koptsko Ⲕⲉϥⲧ Keft ali Kebto, egipčansko Gebtu, starogrško Kóptos, latinsko Justinianopolis) je majhno mesto na vzhodnem bregu Nila v egiptovski provinci Qena, pribižno 43 km severno od Luksorja.
Poglej Izida in Qift
QV66
QV66 je grobnica kraljice Nefertari, velike žene faraona Ramzesa II., v Dolini kraljic v Gornjem Egiptu.
Poglej Izida in QV66
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Izida in Ra (mitologija)
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Izida in Rimsko cesarstvo
Sah
Sah je bil v egipčanski mitologiji poosebljenje ozvezdja Orion.
Poglej Izida in Sah
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Izida in Sais
Santa Maria sopra Minerva
Santa Maria sopra Minerva je ena večjih cerkva rimskokatoliškega reda pridigarjev (bolj znanega kot dominikanci) v Rimu v Italiji.
Poglej Izida in Santa Maria sopra Minerva
Satet
Satet ali Satis (egipčansko Sṯt ali Sṯı͗t), znana tudi pod številnimi sorodnimi imeni, je bila boginja Gornjega Egipta, ki je bila skupaj s Hnumom in Anukret del Elefantinske triade.
Poglej Izida in Satet
Semiramida
''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.
Poglej Izida in Semiramida
Senebkaj
Voseribre Senebkaj ali Senebkaj je bil faraon, ki je vladal v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Izida in Senebkaj
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Izida in Serapeum
Serapeum v Aleksandriji
Serapeum ali serapejon v Aleksandriji je bil v ptolemajskem kraljestvu starodavni grški tempelj, ki ga je zgradil Ptolemaj III. Everget (vladal 246–222 pr. n. št.) in je bil posvečen Serapisu, ki je postal zaščitnik Aleksandrije.
Poglej Izida in Serapeum v Aleksandriji
Serket
Serket, Selket ali Selcis, je bila v egipčanski mitologiji boginja plodnosti, narave, živali, medicine, magije in zdravljenja strupenih ugrizov in pikov in prvotno pobóžen škorpijon.
Poglej Izida in Serket
Seznam egipčanskih bogov
Egipčanska božanstva predstavljajo naravne in družbene pojave, kot tudi abstraktne pojme.
Poglej Izida in Seznam egipčanskih bogov
Sistrum
Sekhemski sistrum Sistrum (latinsko sistrum, mn. sistra) iz grškega σεῖστρον, kar pomeni "tisto, kar se trese", je glasbilo iz družine tolkal, povezano predvsem s Starim Egiptom.
Poglej Izida in Sistrum
Sobek
Sobek, tudi Sebek, Sohet, Sobk in Sobki (grško Sohos, latinsko Suhus) je bil staroegipčanski bog z zapleteno in spremenljivo naravo.
Poglej Izida in Sobek
Sokar
Sokar ali Seker (starogrško Sokaris) je bil bog sokol memfiške nekropole.
Poglej Izida in Sokar
Sopdet
Sopdet (egipčansko Spdt,Vygus (2015), str. 1222. kar pomeni trikotnik ali oster, grško, Sō̂this) je staroegipčansko ime zvezde Sirij in njegovega poosebljenja kot egipčanske boginje.
Poglej Izida in Sopdet
Sopdu
Sopdu, Septu ali Sopedu je bil staroegipčanski bog neba in pokrajin ob vzhodni egipčanski meji.
Poglej Izida in Sopdu
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Izida in Stari Egipt
Staroegipčanska mitologija
Raja Staroegipčanska mitologija je zbirka mitov iz Starega Egipta, ki opisujejo dejanja egipčanskih bogov kot sredstvo za razumevanje sveta okoli sebe.
Poglej Izida in Staroegipčanska mitologija
Starogrško kiparstvo
Starogrško kiparstvo je kiparstvo antične Grčije.
Poglej Izida in Starogrško kiparstvo
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Izida in Tarakonska Hispanija
Tefnut
Tefnut je bila staroegipčanska boginja vlage, vlažnega zraka, rose in dežja.
Poglej Izida in Tefnut
Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj Izide in Serapisa je bil dvojni tempelj v Rimu, namenjen egiptovskim božanstvom Izidi in Serapisu na Marsovem polju, neposredno vzhodno od Saepta Julie.
Poglej Izida in Tempelj Izide in Serapisa
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Izida in Tutmoz III.
Vad ben Naka
Vad ben Naka ali Vad ban Naga je ime starodavnega mesta v Kušitskem kraljestvu Meroë v sedanjem Sudanu.
Poglej Izida in Vad ben Naka
Vadžet
Vadžet ali Uadžet (egipčansko wꜢḏyt Zelena (gospa), aleksandrijsko grško Uto ali Buto) je bila prvotno lokalna boginja mesta Dep, ki je kasneje postalo del mesta Per-Vadžet (Vadžetina hiša).
Poglej Izida in Vadžet
Verethekau
Verethekau (egipčansko wrt-hk3w, slovensko velika magija, velika čarovnica), tudi Urethekau ali Veret Hekau je bila staroegipčanska boginja, poosebljenje nadnaravnih sil.
Poglej Izida in Verethekau
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Izida in Zgodovina umetnosti
1. pismo Tesaloničanom
Prvo pismo Tesaloničanom je najstarejše pismo apostola Pavla in hkrati najzgodnejši krščanski spis Nove zaveze.
Poglej Izida in 1. pismo Tesaloničanom
42 Isis
42 Isis (mednarodno ime je tudi 42 Isis, starogrško: Ísis) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Izida in 42 Isis
Prav tako znan kot Izis.