Kazalo
58 odnosi: Alanya, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Ana Komnena, Antalya, Álmoš (slavonski in nitranski vladar), Árpádovci, Štefan II. Ogrski, Béla II. Ogrski, Bizantinsko cesarstvo, Boris Kolomanovič, Cezar (naslov), Devolska pogodba, Druga križarska vojna, Dukas, Hagija Sofija, Irena Dukas, Ivan Vladislav, Izabela I. Jeruzalemska, Kneževina Antiohija, Koloman Ogrski, Komneni, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Kristina Ingesdotter, Ladislav I. Ogrski, Leopold V. Avstrijski, Lotar Supplinburški, Manuel I. Komnen, Marija Bagrationi, Mozaik, Mstislav I. Kijevski, Nikefor Brijenij, Obleganje Edese, Paleologi, Parakoimomenos, Raška, Rogerij II. Sicilski, Seznam bizantinskih cesarjev, Teodora Angelina, Varjagi, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1087, 1118, 1121, 1122, 1126, 1128, 1129, 1135, ... Razširi indeks (8 več) »
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Poglej Ivan II. Komnen in Alanya
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Ivan II. Komnen in Aleksej I. Komnen
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Ivan II. Komnen in Aleksiada
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Ivan II. Komnen in Ana Komnena
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.
Poglej Ivan II. Komnen in Antalya
Álmoš (slavonski in nitranski vladar)
Álmoš (Álmos., Álmoš., Almoš.), ogrski plemič, vojvoda v Slavoniji, vojvoda v Nitri in v pokrajini Bihar.
Poglej Ivan II. Komnen in Álmoš (slavonski in nitranski vladar)
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Ivan II. Komnen in Árpádovci
Štefan II. Ogrski
Štefan II. (II. István., Stjepan II..), hrvaški kralj (1105/1116-1131), ogrski kralj (1116-1131), * 1101, † 1. marec 1116, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Ivan II. Komnen in Štefan II. Ogrski
Béla II. Ogrski
Béla II. ali Béla II.
Poglej Ivan II. Komnen in Béla II. Ogrski
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ivan II. Komnen in Bizantinsko cesarstvo
Boris Kolomanovič
Boris Kolomanovič, ruski in ogrski politik, samooklicani nezakonski sin ogrskega kralja Kolomana in neuspešni pretendent za ogrski prestol.
Poglej Ivan II. Komnen in Boris Kolomanovič
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Ivan II. Komnen in Cezar (naslov)
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Poglej Ivan II. Komnen in Devolska pogodba
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Ivan II. Komnen in Druga križarska vojna
Dukas
Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.
Poglej Ivan II. Komnen in Dukas
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Ivan II. Komnen in Hagija Sofija
Irena Dukas
Irena Dukas, (grško Είρήνη Δούκας ali Δούκαινα, Eirēnē Doukaina) bizantinska cesarica, * okrog 1066, † 19. februar 1123 ali 1133 Irena je bila žena bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena in tašča Nikefora Brijenija.
Poglej Ivan II. Komnen in Irena Dukas
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Ivan II. Komnen in Ivan Vladislav
Izabela I. Jeruzalemska
Izabela I. Jeruzalemska je bila od leta 1190 do svoje smrti leta 1205 kraljica Jeruzalemskega kraljestva, * 1172, Nablus, Jeruzalemsko kraljestvo, † 5. april 1205, Akra (hebrejsko Akko), Jeruzalemsko kraljestvo Bila je hčerka kralja Amalrika I. Jeruzalemskega in njegove druge žene Marije Komnene.
Poglej Ivan II. Komnen in Izabela I. Jeruzalemska
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Ivan II. Komnen in Kneževina Antiohija
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Poglej Ivan II. Komnen in Koloman Ogrski
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Ivan II. Komnen in Komneni
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Ivan II. Komnen in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Ivan II. Komnen in Konstantinopelsko obzidje
Kristina Ingesdotter
Kristina Ingesdotter (švedsko Kristina Ingesdotter) je bila švedska princesa in po poroki s knezom Mstislavom Vladimirovičem kneginja žena Novgoroda, Rostova in Belgoroda, * 11.
Poglej Ivan II. Komnen in Kristina Ingesdotter
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Poglej Ivan II. Komnen in Ladislav I. Ogrski
Leopold V. Avstrijski
Leopold V. Krepostni (nemško Tugendhafte) iz dinastije Babenberžanov je bil od leta 1177 vojvoda Avstrije in od leta 1192 do svoje smrti vojvoda Štajerske, * 1157, † 31. december 1194.
Poglej Ivan II. Komnen in Leopold V. Avstrijski
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Ivan II. Komnen in Lotar Supplinburški
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Ivan II. Komnen in Manuel I. Komnen
Marija Bagrationi
Marta-Marija Bagrationi (grško: Μαρία της Αλανίας, gruzijsko: მართა, მარიამი), bizantinska cesarica, hčerka gruzijskega kralja Bagrata IV., žena bizantinskega cesarja Mihaela VII. Dukasa, kasneje tudi cesarja Nikefora III.
Poglej Ivan II. Komnen in Marija Bagrationi
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Ivan II. Komnen in Mozaik
Mstislav I. Kijevski
Mstislav I. Vladimirovič Monomah (rusko Мстислав Владимирович Великий, Mstislav Vladimirovič Veliki), znan tudi kot Mstislav Veliki, je bil od leta 1125 do 1132 kijevski veliki knez, * februar 1076, Turov, † 14. april 1132, Kijev.
Poglej Ivan II. Komnen in Mstislav I. Kijevski
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Poglej Ivan II. Komnen in Nikefor Brijenij
Obleganje Edese
Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.
Poglej Ivan II. Komnen in Obleganje Edese
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Ivan II. Komnen in Paleologi
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Ivan II. Komnen in Parakoimomenos
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Ivan II. Komnen in Raška
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Ivan II. Komnen in Rogerij II. Sicilski
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ivan II. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev
Teodora Angelina
Teodora Angelina (grško Θεοδώρα Αγγελίνα, Theodóra Angelína) je bila žena vojvode Leopolda VI. Avstrijskega in kot taka vojvodinja Štajerske in Avstrije, * 1190, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, 22./23.
Poglej Ivan II. Komnen in Teodora Angelina
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Ivan II. Komnen in Varjagi
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Ivan II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva
1087
1087 (MLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1087
1118
1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1118
1121
1121 (MCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ivan II. Komnen in 1121
1122
1122 (MCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ivan II. Komnen in 1122
1126
1126 (MCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1126
1128
1128 (MCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ivan II. Komnen in 1128
1129
1129 (MCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1129
1135
1135 (MCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1135
1136
1136 (MCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ivan II. Komnen in 1136
1137
1137 (MCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1137
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ivan II. Komnen in 1138
1139
1139 (MCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ivan II. Komnen in 1139
1142
1142 (MCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1142
1143
1143 (MCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ivan II. Komnen in 1143
13. september
13.
Poglej Ivan II. Komnen in 13. september
8. april
8.
Poglej Ivan II. Komnen in 8. april
Prav tako znan kot Janez II. Komnen.