Kazalo
166 odnosi: Ambrogio Lorenzetti, Andrea Mantegna, Angleška renesansa, Antonello da Messina, Antonio del Pollaiuolo, Aqua Virgo, Assassin's Creed, Assassin's Creed (videoigra), Čaščenje Treh kraljev (Perugino, Perugia), Balet, Bazilika sv. Frančiška, Arezzo, Bazilika svetega Lovrenca, Firence, Beneška renesansa, Benedetto da Maiano, Besneči Roland, Bitka golih mož (gravura), Bitka Kentavrov (Michelangelo), Caričina zlata soba, Cerkev nadangela Mihaela, Moskva, Cerkev sv. Zaharije, Benetke, Cezarjevo zmagoslavje (Mantegna), Chigijeva kapela, Ciper, Dentil, Diana in Acteon (Tizian), Dioniz, Don (naziv), Dviganje križa (Rubens), El Greco, Fasetna palača, Fede Galizia, Federico da Montefeltro, Felix Austria, Filippo Lippi, Firence, Fra Angelico, Francesco Guicciardini, Francesco Petrarca, Francoska gotska arhitektura, Francoska renesančna arhitektura, Francoska renesansa, Galerija Uffizi, Gerard David, Ginevra de' Benci, Giovanni Bellini, Grki, Himen (mitologija), Italija, Italijanistika, Italijanski renesančni vrt, ... Razširi indeks (116 več) »
Ambrogio Lorenzetti
Ambrogio Lorenzetti (tudi Ambruogio Laurati), (*ok.1290 Siena, † 9. junij 1348, Siena) je bil italijanski slikar sienske šole.
Poglej Italijanska renesansa in Ambrogio Lorenzetti
Andrea Mantegna
Andrea Mantegna (okoli 1431 – 13. september 1506) je italijanski slikar, študent rimske arheologije in zet Jacopa Bellinija.
Poglej Italijanska renesansa in Andrea Mantegna
Angleška renesansa
Angleška renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Angliji od konca 15.
Poglej Italijanska renesansa in Angleška renesansa
Antonello da Messina
Antonello da Messina, pravzaprav Antonello di Giovanni di Antonio, imenovan tudi Antonello degli Antoni (ok. 1430 - februar 1479), je bil sicilijanski slikar iz Messine, ki je deloval v času zgodnje italijanske renesanse.
Poglej Italijanska renesansa in Antonello da Messina
Antonio del Pollaiuolo
Antonio del Pollaiuolo (italijanščina, znan tudi kot Antonio di Jacopo Pollaiuolo (prav tako črkovano Pollaiolo)), italijanski slikar, kipar, grafik in zlatar, * 17. januar, 1429/1433, Firence, Florentinska republika, † 4. februar, 1498, Rim, Papeška država Deloval je v času italijanske renesanse.
Poglej Italijanska renesansa in Antonio del Pollaiuolo
Aqua Virgo
Aqua Virgo je bil eden od enajstih rimskih akvaduktov, ki so oskrbovali z vodo antični Rim.
Poglej Italijanska renesansa in Aqua Virgo
Assassin's Creed
Assassin's Creed je franšiza akcijsko-pustolovskih open-world stealth videoiger v izdaji podjetja Ubisoft in razvoju studia Ubisoft Montreal.
Poglej Italijanska renesansa in Assassin's Creed
Assassin's Creed (videoigra)
Assassin's Creed je akcijsko-pustolovska videoigra, ki jo je razvilo podjetje Ubisoft Montreal, izdal pa Ubisoft.
Poglej Italijanska renesansa in Assassin's Creed (videoigra)
Čaščenje Treh kraljev (Perugino, Perugia)
Poklon Treh kraljev je slika italijanskega renesančnega slikarja Pietra Perugina, ki jo hranijo v Galleria Nazionale dell'Umbria v mestu Perugia v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Čaščenje Treh kraljev (Perugino, Perugia)
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Poglej Italijanska renesansa in Balet
Bazilika sv. Frančiška, Arezzo
Bazilika sv.
Poglej Italijanska renesansa in Bazilika sv. Frančiška, Arezzo
Bazilika svetega Lovrenca, Firence
Bazilika San Lorenzo v Firencah je znana po svoji čisti renesančni notranjosti in po kapelah, v katerih so pokopani člani družine Medičejcev.
Poglej Italijanska renesansa in Bazilika svetega Lovrenca, Firence
Beneška renesansa
Beneška renesansa je imela izrazit značaj v primerjavi s splošno italijansko renesanso drugod.
Poglej Italijanska renesansa in Beneška renesansa
Benedetto da Maiano
Benedetto da Maiano (1442 – 24. maj 1497) je bil italijanski kipar zgodnje renesanse.
Poglej Italijanska renesansa in Benedetto da Maiano
Besneči Roland
Naslovnica knjige Besni Rolad Besneči Roland (ital. Orlando furioso) je viteški ep in najpomembnejše Ariostovo pesniško delo.
Poglej Italijanska renesansa in Besneči Roland
Bitka golih mož (gravura)
Bitka golih mož, verjetno iz leta 1465–1475, je grafika florentinskega zlatarja, kiparja in slikarja Antonia del Pollaiuola, ki je eden najpomembnejših starih mojstrskih grafikov italijanske renesanse.
Poglej Italijanska renesansa in Bitka golih mož (gravura)
Bitka Kentavrov (Michelangelo)
Bitka Kentavrov je reliefna skulptura italijanskega renesančnega umetnika Michelangela, ustvarjena okoli leta 1492.
Poglej Italijanska renesansa in Bitka Kentavrov (Michelangelo)
Caričina zlata soba
Caričina zlata soba (rusko: Золотая Царицина Палата, Zolotaya Tzaritsyna Palata) je bila uradna sprejemna soba ruskih carjev, kjer so potekali uradna praznovanja porok ruskih monarhov, srečanja z ruskim in tujim duhovnikom ter sprejemi za sorodnike cesarske družine in dame na dvoru.
Poglej Italijanska renesansa in Caričina zlata soba
Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela (rusko Архангельский собор ali Arhangeliski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena nadangelu Mihaelu.
Poglej Italijanska renesansa in Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev sv. Zaharije, Benetke
Cerkev sv.
Poglej Italijanska renesansa in Cerkev sv. Zaharije, Benetke
Cezarjevo zmagoslavje (Mantegna)
Cezarjevo zmagoslavje (tudi Cezarjev triumf) je serija devetih velikih slik, ki jih je italijanski renesančni umetnik Andrea Mantegna ustvaril med letoma 1484 in 1492 za vojvodsko palačo Gonzagov v Mantovi.
Poglej Italijanska renesansa in Cezarjevo zmagoslavje (Mantegna)
Chigijeva kapela
Chigijeva kapela ali Kapela Loretske Madone (italijansko: Cappella Chigi ali Cappella della Madonna di Loreto) je druga kapela na levi strani ladje v baziliki Santa Maria del Popolo v Rimu.
Poglej Italijanska renesansa in Chigijeva kapela
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Italijanska renesansa in Ciper
Dentil
Mavzolej Gala Placidija v Raveni z okrasjem V klasični arhitekturi je dentil (iz lat. dens, zob) majhen ornament, podoben zobu, ki se ponavlja pod vencem ali kornišem.
Poglej Italijanska renesansa in Dentil
Diana in Acteon (Tizian)
Diana in Acteon je slika italijanskega renesančnega mojstra Tiziana, končana v letih 1556–1559 in sodi med največja Tizianova dela.
Poglej Italijanska renesansa in Diana in Acteon (Tizian)
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Italijanska renesansa in Dioniz
Don (naziv)
Don je skrajšana oblika latinske besede dominus, ki pomeni gospod ali gospodar.
Poglej Italijanska renesansa in Don (naziv)
Dviganje križa (Rubens)
Dviganje križa je ime dveh slik, zelo velikega triptiha v olju na plošči in veliko manjše olje na papirju.
Poglej Italijanska renesansa in Dviganje križa (Rubens)
El Greco
El Greco, rojen Doménikos Theotokópoulos (grško: Δομήνικος Θεοτοκόπουλος; 1. oktober 1541 - 7. april 1614), je bil slikar, kipar in arhitekt španske renesanse.
Poglej Italijanska renesansa in El Greco
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Poglej Italijanska renesansa in Fasetna palača
Fede Galizia
Fede Galizia, bolj znana kot Galizia, italijanska renesančna slikarka tihožitij, portretov in verskih slik, * 1578, Milano, † 1630, Milano Še posebej je znana kot slikarka tihožitja sadja, žanra, ki se je v tem času šele začel pojavljati - ona je bila ena prvih, ki ga slika.
Poglej Italijanska renesansa in Fede Galizia
Federico da Montefeltro
Federico da Montefeltro, znan tudi kot Federico III da Montefeltro, kondotjer italijanske renesanse, mecen in gospodar Urbina, * 7. junij 1422, † 10. september 1482 Priznani intelektualni humanist in civilni vodja v Urbinu je poleg svojega brezhibnega slovesa borilnih veščin in časti z lastno ekipo pisarjev v svojem skriptoriju naročil gradnjo velike knjižnice, morda največje v Italiji po Vatikanu in je okoli sebe sestavil velik humanistični dvor v vojvodski palači Urbina, ki sta jo oblikovala Luciano Laurana in Francesco di Giorgio Martini.
Poglej Italijanska renesansa in Federico da Montefeltro
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Italijanska renesansa in Felix Austria
Filippo Lippi
Filippo Lippi, florentinski slikar, * pribl.
Poglej Italijanska renesansa in Filippo Lippi
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Italijanska renesansa in Firence
Fra Angelico
Fra Angelico ali Beato Angelico, florentinski slikar, * pribl.
Poglej Italijanska renesansa in Fra Angelico
Francesco Guicciardini
Francesco Guicciardini, italijanski politik in zgodovinar, * 6. marec 1483, † 22. maj 1540.
Poglej Italijanska renesansa in Francesco Guicciardini
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Italijanska renesansa in Francesco Petrarca
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Italijanska renesansa in Francoska gotska arhitektura
Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.
Poglej Italijanska renesansa in Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesansa
Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.
Poglej Italijanska renesansa in Francoska renesansa
Galerija Uffizi
Galerija Uffizi Galerija Uffizi (italijansko Galleria degli Uffizi) je muzej umetnosti v Firencah.
Poglej Italijanska renesansa in Galerija Uffizi
Gerard David
Gerard David (ok. 1460 - 13. avgust 1523) je bil staronizozemski slikar in iluminator rokopisov, znan po svoji briljantni uporabi barv.
Poglej Italijanska renesansa in Gerard David
Ginevra de' Benci
Ginevra de' Benci je portretna slika Leonarda da Vincija florentinske plemkinje Ginevre de' Benci iz 15.
Poglej Italijanska renesansa in Ginevra de' Benci
Giovanni Bellini
Giovanni Bellini (ok. 1430 – 26. november 1516) je bil italijanski renesančni slikar, verjetno najbolj znan iz družine beneških slikarjev Bellini.
Poglej Italijanska renesansa in Giovanni Bellini
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Italijanska renesansa in Grki
Himen (mitologija)
Kip Himena Himen (grško Ὑμέναιος), tudi Himenaj je v grški mitologiji eden izmed erotov (spremljevalcev Erosa in Afrodite), bog zakonske zveze in svatbe in predvsem pesmi, ki so jih peli na svatbah.
Poglej Italijanska renesansa in Himen (mitologija)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Italijanska renesansa in Italija
Italijanistika
Italijanistika je veda o italijanskem jeziku, italijanski književnosti in kulturi, ki se študira na univerzitetni ravni.
Poglej Italijanska renesansa in Italijanistika
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Italijanska renesansa in Italijanski renesančni vrt
Italijansko renesančno kiparstvo
Italijansko renesančno kiparstvo je bilo pomemben del umetnosti italijanske renesanse, v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.
Poglej Italijanska renesansa in Italijansko renesančno kiparstvo
Jacopo della Quercia
Jacopo della Quercia, znan tudi kot Jacopo di Pietro d'Agnolo di Guarnieri, italijanski kipar renesanse, * ok.
Poglej Italijanska renesansa in Jacopo della Quercia
Jože Gorjup
Jože Gorjup, slovenski slikar, kipar in grafik, * 20. april 1907, Kostanjevica na Krki, † 30. april 1932, Ljubljana.
Poglej Italijanska renesansa in Jože Gorjup
Judita in Holofern (Mantegna)
Judita in Holofern je slika italijanskega renesančnega umetnika Andrea Mantegne, naslikana okoli leta 1495, ki prikazuje splošno znano temo v umetnosti iz obdobja renesanse in baroka Judita, ki odseka glavo Holofernu in je podana v devterokanonični knjigi Judita.
Poglej Italijanska renesansa in Judita in Holofern (Mantegna)
Kapela Tornabuoni
Kapela Tornabuoni (Cappella Tornabuoni) je glavna kapela (ali prezbiterij) v cerkvi Santa Maria Novella v Firencah v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Kapela Tornabuoni
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Italijanska renesansa in Klasična arhitektura
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Italijanska renesansa in Klasicizem
Križanje sv. Petra (Michelangelo)
Križanje sv.
Poglej Italijanska renesansa in Križanje sv. Petra (Michelangelo)
Kristus, trpeči odrešenik (Mantegna)
Kristus, trpeči odrešenik je slika italijanskega renesančnega umetnika Andrea Mantegne, datirana v okoli 1488-1500 in jo hranijo v muzeju Statens for Kunst, Københavnu, Danska.
Poglej Italijanska renesansa in Kristus, trpeči odrešenik (Mantegna)
Kristusov krst (Perugino, Rim)
Kristusov krst je freska italijanskega renesančnega slikarja Pietra Perugina in njegove delavnice, izvedena okoli leta 1482 v Sikstinski kapeli v Rimu.
Poglej Italijanska renesansa in Kristusov krst (Perugino, Rim)
Kristusov krst (Piero della Francesca)
Kristusov krst je slika italijanskega renesančnega mojstra Piera della Francesca.
Poglej Italijanska renesansa in Kristusov krst (Piero della Francesca)
Leda in labod
Leda in labod je zgodba in tema v umetnosti iz grške mitologije, v kateri bog Zevs v obliki laboda zapeljal (ali v nekaterih različicah posilil) Ledo.
Poglej Italijanska renesansa in Leda in labod
Lepota
Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.
Poglej Italijanska renesansa in Lepota
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Italijanska renesansa in Loara
Lorenzo Costa starejši
Lorenzo Costa (1460 – 5. marec 1535) je bil italijanski renesančni slikar.
Poglej Italijanska renesansa in Lorenzo Costa starejši
Ludovico Ariosto
Ludovico Ariosto (arjósto), italijanski književnik, * 8. september 1474, Reggio Emilia (v pokrajini Reggio Emilia), † 6. julij 1533, Ferrara.
Poglej Italijanska renesansa in Ludovico Ariosto
Madona s ščinkavcem
Madona s ščinkavcem ali Madona del cardellino je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela iz okoli leta 1505–1506.
Poglej Italijanska renesansa in Madona s ščinkavcem
Madona usmiljenja (Piero della Francesca)
Madona usmiljenja (italijansko Madonna della Misericordia) je del poliptiha Polittico della Misericordia in je slika, ohranjena v Mestnem muzeju v mestu Sansepolcro v deželi Toskana v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Madona usmiljenja (Piero della Francesca)
Madonna del Parto
Madonna del Parto ('noseča Marija') je ikonična upodobitev Device Marije, prikazane kot noseče, ki je bila razvita v Italiji, predvsem v Toskani v 14.
Poglej Italijanska renesansa in Madonna del Parto
Madonna della Vittoria (Mantegna)
Madonna della Vittoria je slika italijanskega renesančnega slikarja Andrea Mantegne, naslikana leta 1496.
Poglej Italijanska renesansa in Madonna della Vittoria (Mantegna)
Madonna di Senigallia
Madonna di Senigallia je slika italijanskega renesančnega mojstra Piera della Francesca, ki je bila končana okoli leta 1474.
Poglej Italijanska renesansa in Madonna di Senigallia
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Italijanska renesansa in Manierizem
Manjša renesančna gibanja
Renesansa je kulturni preporod, ki se navadno postavlja kot mejnik med srednjim in novim vekom, saj se je takrat pojavil v Italiji in se nato razširil po Evropi.
Poglej Italijanska renesansa in Manjša renesančna gibanja
Marija dobi oznanjenje (Antonello da Messina, Palermo)
Marija dobi oznanjenje (ali Virgin Annunciate) je slika italijanskega renesančnega mojstra Antonella da Messine, ki jo hranijo v Palazzo Abatellis v Galleria Regionale della Sicilia v Palermu, dežela Sicilija, Italija.
Poglej Italijanska renesansa in Marija dobi oznanjenje (Antonello da Messina, Palermo)
Marija in otrok s svetnikoma Luko in Katarino Aleksandrijsko
Madona z otrokom s svetima Luko in Katarino Aleksandrijsko, znana tudi preprosto kot Sveti pogovor, je slika italijanskega renesančnega mojstra Tiziana.
Poglej Italijanska renesansa in Marija in otrok s svetnikoma Luko in Katarino Aleksandrijsko
Marija z granatnim jabolkom
Marija z granatnim jabolkom (italijanščina Madonna della Melagrana) je slika iz okoli leta 1487, ki jo je naslikal Sandro Botticelli s tempero na leseni tabli.
Poglej Italijanska renesansa in Marija z granatnim jabolkom
Marijino kronanje (Fra Angelico, Uffizi)
Marijino kronanje je slika kronanja Device italijanskega zgodnjerenesančnega slikarja Fra Angelica, izdelana okoli leta 1432.
Poglej Italijanska renesansa in Marijino kronanje (Fra Angelico, Uffizi)
Marijino vnebovzetje (Tizian)
Marijino vnebovzetje ali Frarijevo Vnebovzetje je velika oltarna tabelna slika v olju, italijanskega renesančnega umetnika Tiziana, naslikana v letih 1515–1518.
Poglej Italijanska renesansa in Marijino vnebovzetje (Tizian)
Mary Cassatt
Mary Stevenson Cassatt (/ kəˈsæt /; 22. maj 1844 - 14. junij 1926) je bila ameriška slikarka in grafičarka.
Poglej Italijanska renesansa in Mary Cassatt
Maso di Bartolomeo
Maso di Bartolomeo, italijanski arhitekt, kipar, zlatar in talilec brona, * 1406, Capannole, † 1456, Enciclopedia Treccani - treccani.it(XML), su treccani.it.
Poglej Italijanska renesansa in Maso di Bartolomeo
Masolino da Panicale
Masolino da Panicale (vzdevek Tommaso di Cristoforo Fini; ok. 1383 - ok. 1447) je bil italijanski slikar.
Poglej Italijanska renesansa in Masolino da Panicale
Medalja Ivana VIII. Paleologa
Medalja Ivana VIII.
Poglej Italijanska renesansa in Medalja Ivana VIII. Paleologa
Medičejska vila v Cafaggiolu
Medičejska vila v Cafaggiolu (italijansko Villa Medicea di Cafaggiolo) je vila v bližini toskanskega mesta Barberino di Mugello v dolini reke Sive, približno 25 kilometrov severno od Firenc v osrednji Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Medičejska vila v Cafaggiolu
Melozzo da Forlì
Melozzo da Forlì, italijanski renesančni slikar in arhitekt, * 1438, Forlì, † 8. november 1494, Forlì.
Poglej Italijanska renesansa in Melozzo da Forlì
Mistično rojstvo (Botticelli)
Mistično rojstvo je slika iz ok.
Poglej Italijanska renesansa in Mistično rojstvo (Botticelli)
Mistra
Mistra (grško Μυστράς, Μυζηθράς, Mizithra v Kroniki Moreje) je utrjeno mesto in nekdanja občina v Lakoniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Italijanska renesansa in Mistra
Mož s prešitim rokavom
Mož s prešitim rokavom je slika beneškega slikarja Tiziana iz Narodne galerije iz Londona iz leta 1510, ki meri 81,2 za 66,3 centimetra.
Poglej Italijanska renesansa in Mož s prešitim rokavom
Mojzes (Michelangelo)
Mojzes (italijansko: Mosè; ok. 1513–1515) je kip italijanskega visokorenesančnega umetnika Michelangela Buonarrotija, ki se danes hrani v cerkvi svetega Petra v vezeh v Rimu.
Poglej Italijanska renesansa in Mojzes (Michelangelo)
Mojzes odhaja v Egipt (Perugino)
Mozes odhaja v Egipt je freska italijanskega renesančnega slikarja Pietra Perugina in njegove delavnice, izvedena okoli leta 1482 v Sikstinski kapeli v Rimu.
Poglej Italijanska renesansa in Mojzes odhaja v Egipt (Perugino)
Mojzesova mladost (Botticelli)
Mojzesova mladost ali Mojzesove preizkušnje je freska italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija in njegove delavnice, izvedena v letih 1481–1482 v Sikstinski kapeli, danes v Vatikanu.
Poglej Italijanska renesansa in Mojzesova mladost (Botticelli)
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Italijanska renesansa in Neapeljsko kraljestvo
Nemška renesansa
Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.
Poglej Italijanska renesansa in Nemška renesansa
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Poglej Italijanska renesansa in Nicola Pisano
Oltar San Giobbe
Oltarna slika San Giobbe (ital. Pala di San Giobbe) je oljna slika na tabli italijanskega renesančnega mojstra Giovannija Bellinija iz leta ok.
Poglej Italijanska renesansa in Oltar San Giobbe
Oltar sv. Zaharije
Oltar sv.
Poglej Italijanska renesansa in Oltar sv. Zaharije
Oltarna slika iz Sansepolcra (Perugino)
Kristusov vnebohod (znan tudi kot oltarna slika iz Sansepolcra, italijansko Pala di Sansepolcro) je slika italijanskega renesančnega mojstra Perugina iz leta 1510.
Poglej Italijanska renesansa in Oltarna slika iz Sansepolcra (Perugino)
Opus sectile
Opus sectile je oblika pietra dura, popularizirana v starodavnem in srednjeveškem rimskem svetu, kjer so materiale rezali in vgrajevali v stene in tla, da bi naredili sliko ali vzorec.
Poglej Italijanska renesansa in Opus sectile
Ostuni
Ostuni (barsko Ostune; salentinsko Stune) je mesto in občina približno 8 km oddaljena od obale Jadranskega morja, v pokrajini Brindisi v deželi Apuliji v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Ostuni
Oznanjenje (Leonardo)
Oznanjenje je slika italijanskega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija iz leta 1472–1475.
Poglej Italijanska renesansa in Oznanjenje (Leonardo)
Padec človeka (Tizian)
Padec človeka je slika padca človeka ali zgodba o Adamu in Evi beneškega umetnika Tiziana, ki sega v okoli leta 1550 in je zdaj v Pradu v Madridu.
Poglej Italijanska renesansa in Padec človeka (Tizian)
Pala di San Marco
Pala di San Marco ali Oltarna slika San Marco (znana tudi kot Madona in svetniki) je slika italijanskega zgodnjerenesančnega slikarja Fra Angelica, ki je v muzeju samostana sv. Marka v Firencah v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Pala di San Marco
Palas in kentaver
Palas in kentaver je slika italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija, iz okoli leta 1482.
Poglej Italijanska renesansa in Palas in kentaver
Palazzo della Cancelleria
Palazzo della Cancelleria (ki se nanaša na nekdanjo apostolsko pisarno papeža) je renesančna palača v Rimu v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Palazzo della Cancelleria
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).
Poglej Italijanska renesansa in Perspektiva (likovna umetnost)
Perugino
Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.
Poglej Italijanska renesansa in Perugino
Piccolominijeva kapela
Piccolominijeva kapela je renesančna kapela cerkve Sant'Anna dei Lombardi v Neaplju.
Poglej Italijanska renesansa in Piccolominijeva kapela
Piero del Pollaiuolo
Piero del Pollaiuolo: Portret mlade ženske v profilu, Milan Museo Poldi Pezzoli Gemäldegalerie (Dolgo časa je veljala za delo Antonio Pollaiuolo Piero del Pollaiuolo, pravzaprav Piero di Jacopo d'Antonio Benci, italijanski renesančni slikar in verjetno tudi kipar in zlatar, * 1443, Firence, † 1496, Rim.
Poglej Italijanska renesansa in Piero del Pollaiuolo
Pietà (Perugino)
Pietà je slika italijanskega renesančnega slikarja Pietra Perugina, naslikana okoli leta 1483-1493 in jo hranijo v galeriji Uffizi v Firencah.
Poglej Italijanska renesansa in Pietà (Perugino)
Pietra dura
Pietra dura (italijansko) ali pietre dure, imenovano parchin kari ali parchinkari (perzijsko: پرچین کاری) na Indijskem podkontinentu, je izraz za tehniko intarzije z uporabo reza in vgrajenimi, visoko poliranimi barvnimi kamni za ustvarjanje podob.
Poglej Italijanska renesansa in Pietra dura
Pinturicchio
Pintoricchio ali Pinturicchio (italijanščina), katerega rojstno ime je bilo Bernardino di Betto, znano tudi kot Benetto di Biagio ali Sordicchio, je bil v času renesanse italijanski slikar.
Poglej Italijanska renesansa in Pinturicchio
Pisanello
Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.
Poglej Italijanska renesansa in Pisanello
Plautilla Nelli
Sestra Plautilla Nelli, samouka nuna-umetnica in prva znana ženska renesančna slikarka iz Firenc, * 1524, Firence, † 1588, Firence.
Poglej Italijanska renesansa in Plautilla Nelli
Poklon Svetih treh kraljev 1475 (Botticelli)
Poklon Svetih treh kraljev je slika italijanskega renesančnega mojstra Sandra Botticellija iz leta 1475 ali 1476 v zgodnji karieri.
Poglej Italijanska renesansa in Poklon Svetih treh kraljev 1475 (Botticelli)
Pomlad (Botticelli)
Pomlad (italijansko Primavera, kar pomeni 'pomlad') je velika tabelna slika v temperi italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija, narejena v poznih 1470-ih ali zgodnjih 1480-ih (datumi so različni).
Poglej Italijanska renesansa in Pomlad (Botticelli)
Poroka Device (Perugino)
Poroka Device je slika italijanskega renesančnega mojstra Pietra Perugina, čeprav jo včasih pripisujejo njegovemu učencu Lo Spagni.
Poglej Italijanska renesansa in Poroka Device (Perugino)
Portinarijev oltar
Portinarijev oltar ali Portinarijev triptih (približno 1475) je triptih in slika olje na lesu flamskega slikarja Huga van der Goesa, ki predstavlja Poklon pastirjev.
Poglej Italijanska renesansa in Portinarijev oltar
Poslednja sodba (Fra Angelico)
Poslednja sodba (tempera na plošči) je slika renesančnega umetnika Fra Angelica.
Poglej Italijanska renesansa in Poslednja sodba (Fra Angelico)
Poslednja sodba (Michelangelo)
Poslednja sodba (italijansko: Il Giudizio Universale) je freska italijanskega renesančnega slikarja Michelangela, ki pokriva celotno steno Sikstinske kapele v Vatikanu.
Poglej Italijanska renesansa in Poslednja sodba (Michelangelo)
Predaja ključev (Perugino)
Predaja ključev ali Kristus izroča ključe svetemu Petru je freska italijanskega renesančnega slikarja Pietra Perugina, ki je bila izvedena v letih 1481–1482 in se nahaja v Sikstinski kapeli v Vatikanu.
Poglej Italijanska renesansa in Predaja ključev (Perugino)
Predsedniška palača, Hanoj
Vietnamska predsedniška palača, ki je v mestu Hanoj, je trenutno uradna rezidenca predsednika Vietnama.
Poglej Italijanska renesansa in Predsedniška palača, Hanoj
Prižnica Sienske stolnice
Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.
Poglej Italijanska renesansa in Prižnica Sienske stolnice
Properzia de' Rossi
Properzia de' Rossi, italijanska renesančna kiparka, * 1490, Bologna, † 1530, Bologna Študirala je pri bolonjskem umetniku in mojstru grafiku Marcantoniju Raimondiju, ki je danes najbolj znan po grafikah po Rafaelovih slikah.
Poglej Italijanska renesansa in Properzia de' Rossi
Putto
Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.
Poglej Italijanska renesansa in Putto
Quattrocento
Sandro Botticelli, ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo quattrocento (italijansko) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz millequattrocento, ki je italijansko za leto 1400.
Poglej Italijanska renesansa in Quattrocento
Regimen Salernske šole zdravstva
Regimen Sanitatis Salernitanum je srednjeveški regimen ali spisek naukov in nasvetov za ohranitev zdravja, ki so ga napisali zdravniki Salernske šole zdravstva med desetim in trinajstim stoletjem.
Poglej Italijanska renesansa in Regimen Salernske šole zdravstva
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Poglej Italijanska renesansa in Reichstag
Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesansa (it. Rinascimento) ali preporod umetnosti in književnosti, ki zaznamuje prehod iz srednjega v novi vek, je doba italijanske kulture, ki je globoko vplivala na vso Evropo.
Poglej Italijanska renesansa in Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Italijanska renesansa in Renesančna umetnost
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Italijanska renesansa in Renesansa
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Italijanska renesansa in Renesansa 12. stoletja
Renesansa v Nizozemskih deželah
Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.
Poglej Italijanska renesansa in Renesansa v Nizozemskih deželah
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Italijanska renesansa in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Italijanska renesansa in Rimsko cesarstvo
Rodbina Borgia
Borgia (italijansko; špansko in aragonsko Borja; valencijsko Borja) je bila špansko-aragonska plemiška družina, ki se je uveljavila v času italijanske renesanse.
Poglej Italijanska renesansa in Rodbina Borgia
Salomonova sodba (Giorgione)
Salomonova sodba je slika italijanskega renesančnega mojstra Giorgioneja o Salomonovi sodbi (1500–1501).
Poglej Italijanska renesansa in Salomonova sodba (Giorgione)
Saltingova Madona
Saltingova Madona ali Marija z otrokom je slika, ki je bila na podlagi sloga pripisana zgodnjemu italijanskemu renesančnemu mojstru Antonellu da Messini, in prikazuje Marijo, ki drži otroka lutko in nosi okrašeno zlato krono, ki jo nad glavo držita angela.
Poglej Italijanska renesansa in Saltingova Madona
San Gimignano
San Gimignano je majhno obzidano srednjeveško mestece (z okoli 8.000 prebivalci) v pokrajini Siena v Toskani v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in San Gimignano
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Poglej Italijanska renesansa in Sebastiano Serlio
Secretum (Petrarka)
*Za zgodovinsko-kriminalno poučni roman zakoncev Monaldi & Sorti glej: Secretum Secretum (De secreto conflictu curarum mearum, prevajamo iz latinščine kot Skrivnost ali Moja skrivnostna knjiga, Moj skrivnostni dnevnik) je trilogija dialogov v latinščini, ki jo je Petrarka napisal nekje od 1347 do 1353, v kateri svojo vero preučuje s pomočjo svetega Avguština in "v prisotnosti gospe Resnice".
Poglej Italijanska renesansa in Secretum (Petrarka)
Sedeči akt na divanu
Sedeči akt na divanu (Lepa Rimljanka) je olje na platnu italijanskega slikarja Amedea Modiglianija, na katerem je upodobljena deloma pokrita ženska, ki sedi s prekrižanimi nogami, ozadje pa je tople rdeče barve.
Poglej Italijanska renesansa in Sedeči akt na divanu
Severna renesansa
Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.
Poglej Italijanska renesansa in Severna renesansa
Sofonisba Anguissola
Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.
Poglej Italijanska renesansa in Sofonisba Anguissola
Spokornica Magdalena (Donatello)
Spokornica Magdalena je lesena skulptura Marije Magdalene italijanskega renesančnega kiparja Donatella, nastala okoli leta 1453–1455.
Poglej Italijanska renesansa in Spokornica Magdalena (Donatello)
Spreobrnjenje Marije Magdalene
Spreobrnjenje Marije Magdalene je oljna slika, zgodnje delo italijanskega renesančnega umetnika iz Benetk, Paola Veroneseja (1528–1588).
Poglej Italijanska renesansa in Spreobrnjenje Marije Magdalene
Stara pinakoteka, München
Stara pinakoteka (nemško Alte Pinakothek) je muzej umetnosti na območju t.i. Kunstareala v Münchnu, Nemčija.
Poglej Italijanska renesansa in Stara pinakoteka, München
Staronizozemsko slikarstvo
Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.
Poglej Italijanska renesansa in Staronizozemsko slikarstvo
Sveti Avguštin v svojem studiu (Botticelli, Ognissanti)
Sveti Avguštin v svojem studiu je freska Avguština iz Hipona, ki jo je leta 1480 izdelal italijanski renesančni mojster Sandro Botticelli.
Poglej Italijanska renesansa in Sveti Avguštin v svojem studiu (Botticelli, Ognissanti)
Sveti Hieronim v studiu (Antonello da Messina)
Sveti Hieronim v studiu je slika italijanskega renesančnega mojstra Antonella da Messine.
Poglej Italijanska renesansa in Sveti Hieronim v studiu (Antonello da Messina)
Sveti pas
Sveti pas (tudi Sveta opasica, Tomažev pas, Devičin pas ali Sacra Cintola v sodobni italijanščini) je krščanska relikvija v obliki 'pasu' ali vozlane tekstilne vrvice, ki se uporablja kot pas, in ga je po srednjeveški legendi izpustila Devica Marija z neba do apostola svetega Tomaža v času Marijinega vnebovzetja ali okoli njega.
Poglej Italijanska renesansa in Sveti pas
Teremska palača
Teremska palača (rusko Теремной дворец, Teremnoj dvorec) je zgodovinska zgradba v Moskovskem kremlju v Rusiji, ki je bila v 17.
Poglej Italijanska renesansa in Teremska palača
Toskanski slog
Toskanski slog / red (latinsko Ordo Tuscanicus ali Ordo Tuscanus, s pomenom etruščanski red) je eden izmed dveh klasičnih slogov / redov, ki so jih razvili Rimljani, drugi pa je kompozitni slog.
Poglej Italijanska renesansa in Toskanski slog
Trije filozofi
Trije filozofi je oljna slika na platnu, ki jo pripisujejo italijanskemu visokorenesančnemu umetniku Giorgioneju.
Poglej Italijanska renesansa in Trije filozofi
Trofeja orožja
Trofeja orožja v umetnosti in arhitekturi je pravi ali upodobljen umetniško sestavljen prikaz orožja in druge vojaške opreme, pogosto ujete od poraženega sovražnika, kot okras, namenjen zmagovitemu razkazovanju ali kot vojaška predstava moč monarha.
Poglej Italijanska renesansa in Trofeja orožja
Umirajoči suženj
Umirajoči suženj je kip italijanskega renesančnega umetnika Michelangela.
Poglej Italijanska renesansa in Umirajoči suženj
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Italijanska renesansa in Ustanovitev Rima
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Italijanska renesansa in Velika geografska odkritja
Venera Anadiomena
Venera Anadiomena (starogrščina Ἀφροδίτη Ἀναδυομένη; ἀναδυομένη, anadyoménē, pomeni 'dvigati se' - Venera se dviga iz morja; Aphrodite Anadyomene so uporabljali nekateri pisci raje zaradi doslednosti) je ena od ikoničnih upodobitev boginje Venere (Afrodite), ki je bila znana po zelo občudovani Apelovi sliki, ki je danes izgubljena, a opisana v Plinijevi Naturalis Historia, z anekdoto, da je veliki Apel za svoj model zaposlil Campaspejo, ljubico Aleksandra Velikega.
Poglej Italijanska renesansa in Venera Anadiomena
Venera in Mars (Botticelli)
Venera in Mars (italijansko Venere e Marte) je panelna slika italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija iz leta 1485.
Poglej Italijanska renesansa in Venera in Mars (Botticelli)
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Italijanska renesansa in Vila
Visoka renesansa
V umetnostni zgodovini je visoka renesansa kratko obdobje najbolj izjemne umetniške produkcije v italijanskih državah, zlasti v Rimu, glavnem mestu Papeške države in v Firencah, v času italijanske renesanse.
Poglej Italijanska renesansa in Visoka renesansa
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Italijanska renesansa in Vojničev rokopis
Vstajenje (Piero della Francesca)
Vstajenje je freska italijanskega renesančnega mojstra Piera della Francesca, naslikana v 1460-ih v palači Palazzo della Residenza v mestu Sansepolcro v Toskani v Italiji.
Poglej Italijanska renesansa in Vstajenje (Piero della Francesca)
Zadnja večerja (del Castagno)
Zadnja večerja (1445–1450) je freska italijanskega renesančnega umetnika Andrea del Castagna, ki je v refektoriju (jedilnica) samostana Sant'Apollonia, danes Museo di Cenacolo di Sant'Apollonia, do katere se dostopa skozi vrata na ulici Ventisette Aprile na vogalu s Santa Reparata, v Firencah, dežela Toskana.
Poglej Italijanska renesansa in Zadnja večerja (del Castagno)
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Italijanska renesansa in Zgodovina arhitekture
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Italijanska renesansa in Zgodovina vrtov
Zgodovinska obdobja v likovni umetnosti
Zgodovinska obdobja v likovni umetnosti opisuje zgodovino spreminjanja umetnosti od antične, pa do današnje.
Poglej Italijanska renesansa in Zgodovinska obdobja v likovni umetnosti
Prav tako znan kot Južna renesansa.