Isik kagan

Isik kagan (staroturško İssik Kağan) z osebnim imenom Ašina Keluo (阿史那科罗) je bil drugi kagan Turškega kaganata, * ni znano, † 553.

Kazalo

8 odnosi: Amrak, Baga kagan, Bumin kagan, Išbara kagan, Istemi, Mukan kagan, Seznam gokturških kaganov, 553.

Amrak

Ašhina Anluo (sogdijsko wmn’ x’γ’n, tradicionalno kitajsko 阿史那庵邏, enostavno 阿史那庵逻) je bil peti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † ni znano.

Poglej Isik kagan in Amrak

Baga kagan

Baga kagan je bil sedmi vladar Prvega turškega kaganata, ki je vladal od leta 587–589, * ni znano, † 589.

Poglej Isik kagan in Baga kagan

Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.

Poglej Isik kagan in Bumin kagan

Išbara kagan

Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀:𐰴𐰍𐰣, Ïšbara kagan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn, Wade–Giles sha-po-lüeh k'o-han) ali Erfu kehan (kitajsko 爾伏可汗, srednje kitajsko ńźie-b'i̪uk Njegovo ime ni turško.

Poglej Isik kagan in Išbara kagan

Istemi

Istemi, Dizabul ali Ištemi Sir jabgu kagan je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem, * ni znano, † 575.

Poglej Isik kagan in Istemi

Mukan kagan

Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.

Poglej Isik kagan in Mukan kagan

Seznam gokturških kaganov

Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije Kagan je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev.

Poglej Isik kagan in Seznam gokturških kaganov

553

553 (DLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Isik kagan in 553

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti