Kazalo
39 odnosi: Aktivno mesto encima, Alfred Werner, Alkalijska kovina, Aluminijev klorid, Anorganska kemija, Atomski polmer, Born-Haberjev ciklus, Elektrokemija, Funkcionalna skupina, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Helij, Histamin, Ion, Ionska spojina, Kalcijev sulfid, Kemična vez, Kemija, Kislina, Kovalentna vez, Kristal, Kubični model atoma, Lewisova teorija kislin in baz, Ligand (koordinacijska kemija), Litijev hidrid, Natrijev fluorid, Oganeson, Oksid, Oksidacijsko stanje, Oris biokemije, Polarnost, Pravilo okteta, Sevelamer, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Steklo, Tenes, Vodik, Zemljoalkalijska kovina, Zvišanje vrelišča.
Aktivno mesto encima
Aktivno mesto oz.
Poglej Ionska vez in Aktivno mesto encima
Alfred Werner
Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.
Poglej Ionska vez in Alfred Werner
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Ionska vez in Alkalijska kovina
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Ionska vez in Aluminijev klorid
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Ionska vez in Anorganska kemija
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Ionska vez in Atomski polmer
Born-Haberjev ciklus
Born-Haberjev ciklus je postopek za analiziranje reakcijskih energij.
Poglej Ionska vez in Born-Haberjev ciklus
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Ionska vez in Elektrokemija
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Ionska vez in Funkcionalna skupina
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Ionska vez in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Ionska vez in Helij
Histamin
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.
Poglej Ionska vez in Histamin
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Ionska vez in Ion
Ionska spojina
Ionska spojina je snov, ki je sestavljena iz pozitivnih delcev (kationov) in negativnih delcev (anionov).
Poglej Ionska vez in Ionska spojina
Kalcijev sulfid
Kalcijev sulfid je anorganska spojina s formulo CaS.
Poglej Ionska vez in Kalcijev sulfid
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Ionska vez in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Ionska vez in Kemija
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Ionska vez in Kislina
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Ionska vez in Kovalentna vez
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Ionska vez in Kristal
Kubični model atoma
Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.
Poglej Ionska vez in Kubični model atoma
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Poglej Ionska vez in Lewisova teorija kislin in baz
Ligand (koordinacijska kemija)
Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.
Poglej Ionska vez in Ligand (koordinacijska kemija)
Litijev hidrid
Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.
Poglej Ionska vez in Litijev hidrid
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Poglej Ionska vez in Natrijev fluorid
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Ionska vez in Oganeson
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Ionska vez in Oksid
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Ionska vez in Oksidacijsko stanje
Oris biokemije
Naslednji oris je na voljo kot pregled in tematski vodnik po biokemiji: Biokemija – preučevanje kemičnih procesov v živih organizmih, vključno z živo snovjo.
Poglej Ionska vez in Oris biokemije
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Ionska vez in Polarnost
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Ionska vez in Pravilo okteta
Sevelamer
Sevelamér je neabsorptivni polimer, ki veže fosfate v črevesu in se uporablja za zdravljenje hiperfosfatemije pri bolnikih z odpovedjo ledvic, ki so na hemodializi, in tudi pri bolnikih s kronično boleznijo ledvic, ki ne prejemajo dialize in imajo raven fosforja v serumu vznatno povišano.
Poglej Ionska vez in Sevelamer
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ionska vez in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ionska vez in Seznam kemijskih vsebin
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Ionska vez in Steklo
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Ionska vez in Tenes
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Ionska vez in Vodik
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Ionska vez in Zemljoalkalijska kovina
Zvišanje vrelišča
Zvišanje vrelišča je pojav, da je vrelišče raztopine z nehlapnim topljencem višje od vrelišča čistega topila.
Poglej Ionska vez in Zvišanje vrelišča
Prav tako znan kot Heteropolarna vez.