Kazalo
38 odnosi: Alkalijska kovina, Alkan, Anorganska kemija, Atom, Žlahtni plin, Bethe-Blochova enačba, Born-Haberjev ciklus, Cezij, Darmštatij, Davyjeva medalja, Dižveplov dioksid, Elektronegativnost, Flerovij, Helij, Kalifornij, Kation, Kemija, Konstanta fine strukture, Livermorij, Masna spektrometrija, Moskovij, Mullikenova lestvica, Obsevanje s hitrimi protoni, Obsevna doza, Oganeson, Ogljikova skupina, Otto Halpern, Periodni sistem elementov, Prasevanje, Rentgenij, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente, Svinec, Tenes, Zemljoalkalijska kovina.
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Ionizacijska energija in Alkalijska kovina
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Ionizacijska energija in Alkan
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Ionizacijska energija in Anorganska kemija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Ionizacijska energija in Atom
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Ionizacijska energija in Žlahtni plin
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Poglej Ionizacijska energija in Bethe-Blochova enačba
Born-Haberjev ciklus
Born-Haberjev ciklus je postopek za analiziranje reakcijskih energij.
Poglej Ionizacijska energija in Born-Haberjev ciklus
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Ionizacijska energija in Cezij
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Ionizacijska energija in Darmštatij
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Ionizacijska energija in Davyjeva medalja
Dižveplov dioksid
Dižveplov dioksid, dimerni žveplov monoksid ali SO dimer je anorganska spojina s formulo S2O2.
Poglej Ionizacijska energija in Dižveplov dioksid
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Ionizacijska energija in Elektronegativnost
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Ionizacijska energija in Flerovij
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Ionizacijska energija in Helij
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Ionizacijska energija in Kalifornij
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Ionizacijska energija in Kation
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Ionizacijska energija in Kemija
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Ionizacijska energija in Konstanta fine strukture
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Ionizacijska energija in Livermorij
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Ionizacijska energija in Masna spektrometrija
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Ionizacijska energija in Moskovij
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Ionizacijska energija in Mullikenova lestvica
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Poglej Ionizacijska energija in Obsevanje s hitrimi protoni
Obsevna doza
Obsévna dóza (oznaka X) je merilo za električni naboj, ki se sprosti pri prehodu ionizirajočega sevanja skozi zrak.
Poglej Ionizacijska energija in Obsevna doza
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Ionizacijska energija in Oganeson
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Ionizacijska energija in Ogljikova skupina
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Poglej Ionizacijska energija in Otto Halpern
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Ionizacijska energija in Periodni sistem elementov
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Ionizacijska energija in Prasevanje
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Ionizacijska energija in Rentgenij
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Poglej Ionizacijska energija in Rydbergova formula
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Ionizacijska energija in Rydbergova konstanta
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ionizacijska energija in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ionizacijska energija in Seznam kemijskih vsebin
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente je razdeljen v podakovne liste, ki vsebujejo vrednosti za številne lastnosti elementov, skupaj z različnimi referencami.
Poglej Ionizacijska energija in Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Ionizacijska energija in Svinec
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Ionizacijska energija in Tenes
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Ionizacijska energija in Zemljoalkalijska kovina
Prav tako znan kot Ionizacijski potencial.