Kazalo
329 odnosi: Abanotubani, ABC-prenašalec, Absorbirana doza, Acetilen, Acidogena celica, Akcijski potencial, Aktinolit, Aktivni transport, Akvamarin (mineral), Alan Lloyd Hodgkin, Albumin, Alkalijska kovina, Alkohol-dehidrogenaza, Aluminijev hidroksid, Amfotericin B, Amfoternost, Amonijev cianat, Analizna kemija, Andrew Huxley, Anion, Anorganska kemija, Antoksantin, Apoplast, Apoptoza, Arheje, Aromatičnost, Atom, August Krogh, Avogadrova konstanta, Žuželke, Čutilni receptor, Baker, Bakteriofag, Barfoedov test, Barijev oksid, Batrahotoksin, Baza (kemija), Berkelij, Bert Sakmann, Bikarbonat, Bioadheziv, Bioluminiscenca, Biomaterial, Biotit, Biuretski test, Celično jedro, Ceruloplazmin, CFTR, ChEBI, CHON, ... Razširi indeks (279 več) »
Abanotubani
Osupljive kupole v kopališkem območju Tbilisija Sedanje Orbelianijevo kopališče, zgrajeno leta 1893 Orbelianijeva kopel, slika iz leta 1911 Abanotubani (gruzijsko აბანოთუბანი; iz abano – 'kopel' in tubani – 'okrožje') je kopališko okrožje v Starem mestu gruzijske prestolnice Tbilisi.
Poglej Ion in Abanotubani
ABC-prenašalec
ABC-transporterji ali ABC-prenašalci so aktivne membranske črpalke oziroma največja družina membranskih beljakovin.
Poglej Ion in ABC-prenašalec
Absorbirana doza
Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.
Poglej Ion in Absorbirana doza
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Ion in Acetilen
Acidogena celica
Acidogena celica (označena s puščico) Acidogene celice so epitelijske celice v želodcu, ki sodelujejo pri tvorbi solne kisline in izločajo želodčni intrinzični faktor.
Poglej Ion in Acidogena celica
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Ion in Akcijski potencial
Aktinolit
Aktinolit (iz grškega ἀκτίς (áktis) – žarek ali snop žarkov in λίθος (lithos) – kamen) je silikatni mineral s kemijsko formulo Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2.
Poglej Ion in Aktinolit
Aktivni transport
V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.
Poglej Ion in Aktivni transport
Akvamarin (mineral)
Akvamarín je zelenkastomoder mineral in drag kamen.
Poglej Ion in Akvamarin (mineral)
Alan Lloyd Hodgkin
Sir Alan Lloyd Hodgkin, OM, KBE, PRS, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec, * 5. februar 1914, Banbury, Oxfordshire, Anglija, † 20. december 1998, Cambridge.
Poglej Ion in Alan Lloyd Hodgkin
Albumin
Molekula serumskega albumina v človeški krvni plazmi Albumíni so ena od skupin globularnih, nevtralnih beljakovin, ki so topne v vodi.
Poglej Ion in Albumin
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Ion in Alkalijska kovina
Alkohol-dehidrogenaza
Alkohol-dehidrogenaze so skupina dehidrogenaz in se pojavljajo v številnih organizmih ter omogočajo pretvorbo med alkoholi in aldehidi ali ketoni.
Poglej Ion in Alkohol-dehidrogenaza
Aluminijev hidroksid
Aluminijev hidroksid, tudi aluminijev hidrat ali trihidrat (Al2O3•3H2O), je aluminijeva spojina s kemijsko formulo Al(OH)3.
Poglej Ion in Aluminijev hidroksid
Amfotericin B
Amfotericin B (lastniška imena: Fungilin, Fungizone, Abelcet, AmBisome, Fungisome, Amphocil, Amphotec) je polienski antimikotik (protiglivična učinkovina).
Poglej Ion in Amfotericin B
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Ion in Amfoternost
Amonijev cianat
Chemical compound Amonijev cianat je anorganska spojina s formulo +-.
Poglej Ion in Amonijev cianat
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Ion in Analizna kemija
Andrew Huxley
Sir Andrew Fielding Huxley, OM, PRS, angleški fiziolog in biofizik, * 22. november 1917, Hampstead, London, Anglija, † 30. maj 2012, Grantchester, Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Ion in Andrew Huxley
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Ion in Anion
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Ion in Anorganska kemija
Antoksantin
Antoksantini (grško: ánthos - cvet +: xanthos - rumeno) so vodotopni flavonoidni pigmenti v rastlinah, ki se nahajajo povečini v venčnih listih cvetovov.
Poglej Ion in Antoksantin
Apoplast
Apoplast je rastlinski sistem, ki ga gradijo celične stene in medcelični prostori (intercelulariji).
Poglej Ion in Apoplast
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Ion in Apoptoza
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Ion in Arheje
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Ion in Aromatičnost
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Ion in Atom
August Krogh
Schack August Steenberg Krogh, danski fiziolog, nobelovec, * 15. november 1874, Grenå, Jutland, Danska, † 13. september 1949, København.
Poglej Ion in August Krogh
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Poglej Ion in Avogadrova konstanta
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Ion in Žuželke
Čutilni receptor
Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.
Poglej Ion in Čutilni receptor
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Ion in Baker
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Poglej Ion in Bakteriofag
Barfoedov test
Barfoedov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti monosaharidov.
Poglej Ion in Barfoedov test
Barijev oksid
Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.
Poglej Ion in Barijev oksid
Batrahotoksin
Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.
Poglej Ion in Batrahotoksin
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Ion in Baza (kemija)
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Ion in Berkelij
Bert Sakmann
Bert Sakmann, nemški fiziolog, nobelovec, * 12. junij 1942, Stuttgart, Nemčija.
Poglej Ion in Bert Sakmann
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Ion in Bikarbonat
Bioadheziv
Bioadhezivi so naravno prisotni polimerni materiali, ki delujejo kot lepila (adhezivi).
Poglej Ion in Bioadheziv
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Ion in Bioluminiscenca
Biomaterial
Biomaterial je material, ki je lahko vmesnik med biološkim sistemom in organom, ki ga bo zamenjal.
Poglej Ion in Biomaterial
Biotit
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.
Poglej Ion in Biotit
Biuretski test
Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.
Poglej Ion in Biuretski test
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Ion in Celično jedro
Ceruloplazmin
Trirazsežnostna struktura cerulopazmina Ceruloplazmin ali feroksidaza je glikoproteinski plazemski alfa globulin, ki prenaša baker po krvi, poleg tega je pa sodeluje pri presnovi (metabolizmu) železa.
Poglej Ion in Ceruloplazmin
CFTR
CFTR beljakovina/protein Beljakovina CFTR (angl. cystic fibrosis transmembrane conductance regulator, regulator transmembranske prevodnosti pri cistični fibrozi) je beljakovina, ki deluje kot ionski kanalček in prenaša kloridne ione čez epitelijske celične membrane.
Poglej Ion in CFTR
ChEBI
Biološko pomembne kemijske entitete (iz angleškega Chemical Entities of Biological Interest) je zbirka podatkov in ontologij molekularnih entitet, osredotočena predvsem na »majhne« kemijske spojine.
Poglej Ion in ChEBI
CHON
CHON je mnemonični akronim za štiri najbolj pogoste kemične elemente živih organizmov: ogljik (C), vodik (H), kisik (O) in dušik (N).
Poglej Ion in CHON
Cianovodikova kislina
Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.
Poglej Ion in Cianovodikova kislina
Ciklični GMP
Ciklični gvanozinmonofosfat (cGMP) ali gvanozin-3',5'-monofosfat je ciklični nukleotid, ki ima v telesu vlogo sekundarnega obveščevalca, torej sodeluje pri prevajanju signala v celicah.
Poglej Ion in Ciklični GMP
Cinkov sulfid
Cinkov sulfid, kemijska oznaka ZnS, je rumenkasto bel prah.
Poglej Ion in Cinkov sulfid
Cinkova skupina
V 12. skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) ali cinkovo skupino spadajo elementi cink (Zn), kadmij (Cd) in živo srebro (Hg).
Poglej Ion in Cinkova skupina
Cistična fibroza
Shema dedovanja Cistična fibroza (imenovana tudi mukoviscidoza; krajše CF) je najpogostejša, večkrat usodna, avtosomska recesivna genetska bolezen, ki prizadeva eksokrine žleze, ki izločajo sluz zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki (pankreasu) in črevesju.
Poglej Ion in Cistična fibroza
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Ion in Citosol
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Ion in Curiejeva temperatura
Davorin Dolar
Davorin Dolar-Daro, slovenski fizikalni kemik, akademik in alpinist, * 1. februar 1921, Kranj, † 12. november 2005, Ljubljana.
Poglej Ion in Davorin Dolar
Defenzin
Monomerna in dimerna struktura človeškega beta-defenzina HBD-2. Defenzini so majhne kationske beljakovine, ki so prisotne pri vretenčarjih in nevretenčarjih.
Poglej Ion in Defenzin
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Ion in Deoksiribonukleinska kislina
Destilirana voda
Aqua Distillata (Real Farmacia Madrid). Destilirana voda (latinsko aqua destillata) tudi prekapana voda je voda brez ionov, elementov v sledovih in nečistot, ki so prisotne v vodovodni vodi.
Poglej Ion in Destilirana voda
Dializa
Dializa je biokemijski proces ločevanja snovi, ki se uporablja predvsem za čiščenje beljakovin.
Poglej Ion in Dializa
Diazonijeva sol
Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.
Poglej Ion in Diazonijeva sol
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Ion in Dielektrik
Dihalna pot
Dihalne poti so cevasti del dihal, po katerih potuje vdihnjen zrak do pljučnih mešičkov in obratno.
Poglej Ion in Dihalna pot
Dioda
Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).
Poglej Ion in Dioda
Dioksini
Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.
Poglej Ion in Dioksini
DNK-polimeraza
Trirazsežnostna struktura dela DNK-polimeraze. DNK-polimeráza, tudi DNA-polimeráza, je encim, ki katalizira sintezo DNK iz deoksiribonukleotidnih enot.
Poglej Ion in DNK-polimeraza
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Ion in Dolomit
Donnanovo ravnovesje
Donnanovo ravnovésje opisuje primer, ko vsaj ena vrsta nabitih delcev (ionov ali ioniziranih molekul) ne more prehajati prek polprepustne membrane.
Poglej Ion in Donnanovo ravnovesje
Dopant
Dopant je snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah (v sledeh) v snov, da bi s tem snovi spremenili električne in optične lastnosti.
Poglej Ion in Dopant
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Ion in Dražljaj
EDTA
Etilendiamintetraocetna kislina ali EDTA je najpomembnejši predstavnik poliaminokarboksilatov oz.
Poglej Ion in EDTA
Eksosfera
Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.
Poglej Ion in Eksosfera
Ekstremofil
Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.
Poglej Ion in Ekstremofil
Električna iskra
Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.
Poglej Ion in Električna iskra
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Ion in Elektrika
Elektroforeza
Elektroforeza je proces, pri katerem ioni oz.
Poglej Ion in Elektroforeza
Elektrolit
Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.
Poglej Ion in Elektrolit
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Ion in Elektron
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Ion in Elektronski snop
Elektrostatična razelektritev
Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.
Poglej Ion in Elektrostatična razelektritev
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Ion in Encim
Encimski inhibitor
Shematični prikaz encimske katalize substrata ('''A''') in kompetitivne inhibicije encima ('''B'''). Encímski inhibítor ali encimski zaviralec je snov, ki inaktivira oz.
Poglej Ion in Encimski inhibitor
Endoderm
Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.
Poglej Ion in Endoderm
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Ion in Epiderm
Erwin Neher
Erwin Neher, nemški biofizik, nobelovec, * 20. marec 1944, Landsberg am Lech, Bavarska, Nemčija.
Poglej Ion in Erwin Neher
Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.
Poglej Ion in Faktor relativne biološke učinkovitosti
Faradayeva čaša
Shematski prikaz Faradayeve čaše Faradayeva čaša z zaslonko na prednji strani Faradayeva čaša je električno prevodna kovinska čaša, zasnovana za lovljenje nabitih delcev v vakuumu.
Poglej Ion in Faradayeva čaša
Feritin
Struktura feritina Feritín je globularna beljakovina, sestavljena iz 24 podenot, ki predstavlja v evkariontskih in prokariontskih organizmih poglavitno skladiščno mesto za železo.
Poglej Ion in Feritin
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Ion in Fizikalna kemija
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Ion in Fluor
Fluorjev test
Fluorjev test, tudi Fluorov test je metoda določanja relativne starosti fosilnih kosti.
Poglej Ion in Fluorjev test
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Ion in Fotosinteza
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Ion in Funkcionalna skupina
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Poglej Ion in Geisslerjeva cev
George Johnstone Stoney
George Johnstone Stoney, irski fizik, * 15. februar 1826, Oakley Park pri Birru, grofija Offaly, Irska, † 5. julij 1911, London, Anglija.
Poglej Ion in George Johnstone Stoney
Gibljivost
Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.
Poglej Ion in Gibljivost
Gladki endoplazemski retikulum
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) '''gladki endoplazemski retikulum''' (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Gladki (tudi agranularni) endoplazemski retikulum je del endoplazemskega retikuluma (okrajšano ER), ki na citoplazemski strani nima vezanih ribosomov in je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja.
Poglej Ion in Gladki endoplazemski retikulum
Glicerofosfolipid
Glicerofosfolipidi ali fosfogliceridi (ponekod tudi glicerofosfatidi) so družina polarnih lipidov (natančneje fosfolipidov), ki se pogosto nahajajo v bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, sfingolipidi.
Poglej Ion in Glicerofosfolipid
Glomerulna ovojnica
Glomerulna ali Bowmanova ovojnica (kapsula) je ovojnica ledvičnega glomerula, iz notranjega lista, ki obdaja kapilare in ga tvorijo podociti, in zunanjega lista iz enoskladnega ploščatega epitelija ledvične cevke.
Poglej Ion in Glomerulna ovojnica
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Ion in Grafit
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Ion in Graviton
Grosular
Grosular ali grosularit je kalcijev aluminijev silikat iz skupine granatov s kemično formulo Ca3Al2(SiO4)3.
Poglej Ion in Grosular
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Ion in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Ion in Helij
Hematoksilin
Hematein Hematoksilin je matična snov za barvilo rastlinskega izvora (pridobljenega z ekstrakcijo iz drevesa Haematoxylum campechianum), katere oksidacijski produkt hematein je bazično barvilo modre barve in se pogosto uporablja v histološki tehniki.
Poglej Ion in Hematoksilin
Hemocianin
hemolimfe hobotnice. Hemocianini so dihalni (respiratorni) pigmenti v obliki metaloproteina iz več podenot, na katerih sta vezana dva bakrova iona za reverzibilno vezavo ene kisikove molekule (O2).
Poglej Ion in Hemocianin
Heulandit
Heulandit je ime podskupine tektosilikatnih mineralov iz zeoitske skupine. Do leta 1997 je veljal za samostojen mineral, po ponovni klasifikaciji pa njegovo ime velja za skupino, v kateri so.
Poglej Ion in Heulandit
Hidracija
Hidracija je povezava med molekulami vode in molekulami (ali ioni) bolj ali manj polarnih nesaturiranih topljencev, običajno alkenov ali alkinov.
Poglej Ion in Hidracija
Hidroksilni radikal
Skeletni formuli 1-hidroksi-2(''1H'')-piridintiona in njegovega tavtomera Hidroksilni radikal •OH je nevtralna oblika hidroksidnega iona (OH−).
Poglej Ion in Hidroksilni radikal
Hidroponika
Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.
Poglej Ion in Hidroponika
Hinokitiol
Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Ion in Hinokitiol
Homeopatija
Homeopatija (iz grščine όμοιος hómoios, slovensko enak, podoben in grško πάθος páthos, slovensko trpljenje, bolezen) je oblika zdravilstva oziroma alternativne medicine, ki jo je uveljavil Samuel Hahnemann v 18.
Poglej Ion in Homeopatija
Hortenzija
Hortenzija (znanstveno ime Hydrangea macrophylla) je vrsta cvetočih rastlin iz družine Hydrangeaceae, izvorno iz Kitajske in Japonske.
Poglej Ion in Hortenzija
Humus
prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.
Poglej Ion in Humus
Imunost
Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.
Poglej Ion in Imunost
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Poglej Ion in Integrirano vezje
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Ion in Ionizacija
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Ion in Ionizacijska energija
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Ion in Ionska vez
Ionski izmenjevalec
Ionski izmenjevalec je po obliki navadno zrnata snov, ki iz vode izbirno veže določene ione ter vanjo hkrati sprošča enake množine drugih ionov.
Poglej Ion in Ionski izmenjevalec
Ionski kanalček
Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.
Poglej Ion in Ionski kanalček
Ionski kristal
oktaedrično geometrijo; takšna ureditev ionov se imenuje ''kubični najgostejši sklad''. Svetlo modro.
Poglej Ion in Ionski kristal
Ionski pogon
Preskus ionskega pogona Ionski pogon je vrsta pogona za vesoljska plovila.
Poglej Ion in Ionski pogon
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Ion in Ionski polmer
Izocitrat dehidrogenaza
Izocitrat dehidrogenaza (IDH, EC-število 1.1.1.41 in 1.1.1.42) je encim, ki sodeluje v Krebsovem ciklu.
Poglej Ion in Izocitrat dehidrogenaza
Izomerizacija
pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.
Poglej Ion in Izomerizacija
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Ion in Izotopi vodika
Iztok Turel
Iztok Turel, slovenski kemik, * 15. april 1964, Kranj, Slovenija.
Poglej Ion in Iztok Turel
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Ion in Janez Strnad
Javljalnik dima
Optični javljalnik dima Apollo Javljalnik dima je naprava, ki zaznava prisotnost dima.
Poglej Ion in Javljalnik dima
Jetrnocelični rak
Jetrnocelični rak (JR) ali karcinom jetrnih celic ali hepatocelularni karcinom je najpogostejši primarni rak jeter.
Poglej Ion in Jetrnocelični rak
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Ion in Jo (luna)
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Ion in Kalcij
Kalcijev kanalček
Kalcijev kanalček je ionski kanalček, selektiven za kalcijeve ione.
Poglej Ion in Kalcijev kanalček
Kalmodulin
Kalmodulin je znotrajcelična beljakovina, ki izkazuje specifično afiniteto do kalcijevih ionov in je prisotna pri vseh evkariontih.
Poglej Ion in Kalmodulin
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Ion in Karbokation
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Ion in Karboksilna kislina
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Ion in Kation
Kemijska enačba
Kemijska enačba je zapis kemijske reakcije.
Poglej Ion in Kemijska enačba
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Ion in Kemijska formula
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Ion in Kemijska reakcija
Kemiluminiscenca
Kemoluminiscenčna reakcija Kemiluminiscénca je sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije.
Poglej Ion in Kemiluminiscenca
Kemiosmoza
Shema kemiosmoze Kemiosmoza je proces, pri katerem ion potuje skozi sktruture v polprepustni membrani vzdolž elektrokemijskega gradienta.
Poglej Ion in Kemiosmoza
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Ion in Keton
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Poglej Ion in Kiralnost (kemija)
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Ion in Kirij
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Ion in Kislina
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Ion in Klorofil
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Ion in Kofaktor
Kokain
Kokaín (benzilmetil ekgonin) je kristaliziran tropanski alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke (Erythroxylon coca) ali drugih alkaloidov kot sta tropski pajalovec ter kitajski mak(Meconopsis).
Poglej Ion in Kokain
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Ion in Komet
Komet Donati
Komet Donati (uradna oznaka je C/1858 L1, znan je tudi kot Donatijev komet) je komet, ki ga je je prvič opazoval 2. junija 1858 italijanski astronom Giovanni Battista Donati (1826 – 1873).
Poglej Ion in Komet Donati
Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.
Poglej Ion in Komet Hale-Bopp
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Poglej Ion in Komet Hyakutake
Komet McNaught
Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).
Poglej Ion in Komet McNaught
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Ion in Koncentracija
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Poglej Ion in Konfokalni mikroskop
Konstanta disociacije kisline
Konstanta kisline Ka (poznana tudi kot disociacijska konstanta kisline, konstanta disociacije kisline ali kislinsko-ionizacijska konstanta) je merilo moči neke kisline - njene kislosti.
Poglej Ion in Konstanta disociacije kisline
Koordinacijsko število
V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.
Poglej Ion in Koordinacijsko število
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Ion in Korenina
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Ion in Korozija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Ion in Kovina
Kriptobioza
Kriptobioza (grško kryptós - skrit + biosis - življenje), tudi anabioza, je stanje neaktivnosti presnove (metabolizma) v živih bitjih, do katere pride zaradi neugodnih pogojev v okolju, kot so suša, zmrzovanje in pomanjkanje kisika.
Poglej Ion in Kriptobioza
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Ion in Kristal
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Ion in Kristalografija
Kroženje dušika
Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.
Poglej Ion in Kroženje dušika
Kroženje ogljika
Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.
Poglej Ion in Kroženje ogljika
Kroghovo načelo
Schack August Steenberg Krogh Kroghovo načelo je eno osrednjih načel v eksperimentalni biologiji, predvsem fiziologiji, pa tudi drugih podpodročjih, ki uporabljajo primerjalne metode proučevanja živih sistemov.
Poglej Ion in Kroghovo načelo
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Ion in Ksilem
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Ion in Kvazidelec
Laktoferin
Trirazsežnostna struktura laktoferina Laktoferin (LF), znan tudi kot laktotransferin (LTF) je globularna beljakovina s protimikrobnim delovanjem in je del nespecifične imunosti sluznic.
Poglej Ion in Laktoferin
Lantanov karbonat
Lantanov karbonat (La2(CO3)3) je sol, ki ga tvorijo lantanovi (III) kationi in karbonatni anioni.
Poglej Ion in Lantanov karbonat
Ligand
Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.
Poglej Ion in Ligand
Ligand (koordinacijska kemija)
Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.
Poglej Ion in Ligand (koordinacijska kemija)
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Ion in List
Litij-ionska baterija
Nokia baterija za mobitel Baterija za prenosnik (176 kJ) Li-Ion baterija tudi Li-ionska baterija in litijionska baterija je vrsta polnilne baterije, pri kateri se ioni premikajo od negativne elektrode k pozitivni med praznjenjem in obratno pri polnjenju.
Poglej Ion in Litij-ionska baterija
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Ion in Luna
Magnetoterapija
Magnetni prstan Magnetoterapija, magnetna terapija ali terapija z magneti je zdravljenje z aparati, ki ustvarjajo magnetno polje.
Poglej Ion in Magnetoterapija
Magnon
Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.
Poglej Ion in Magnon
Makula denza
Shematski prikaz ledvičnega telesca; makula denza je označena s številko '''7''' Makula denza je skupek specializiranih epitelijskih celic v distalnih cevkah ob žilnem polu ledvičnega telesca (glomerulus).
Poglej Ion in Makula denza
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Ion in Masna spektrometrija
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Poglej Ion in Medmolekulska sila
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Ion in Medzvezdna snov
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Poglej Ion in Meglična celica
Membranski potencial
Membranski ali transmembranski potencial je električna napetost oz.
Poglej Ion in Membranski potencial
Mesojeda rastlina
Ilustracija različnih vrst mesojedih rastlin Mesojede rastline (tudi žužkojede rastline) so rastline, ki pridobivajo del hranilnih snovi iz ujetih živali, največkrat žuželk in drugih členonožcev.
Poglej Ion in Mesojeda rastlina
Metalotionein
Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.
Poglej Ion in Metalotionein
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Poglej Ion in Metamaterial
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Ion in Michael Faraday
Mikrofilament
Mikrofilamenti ali aktinski filamenti so beljakovinski nitasti filamenti, ki se nahajajo v citoplazmi evkariontskih celic in gradijo citoskelet.
Poglej Ion in Mikrofilament
Millerjevi indeksi
Millerjevi indeksi ravnin v kubičnih kristalih Millerjevi indeksi so sistem zapisa kristalografskih ravnin in smeri v Bravaisovih mrežah.
Poglej Ion in Millerjevi indeksi
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Ion in Mineral
Mineralna voda
Mineralna voda oziroma slatina je voda iz mineralnega izvira.
Poglej Ion in Mineralna voda
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Ion in Mlečna kislina
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Ion in Močvirje
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Ion in Možgani
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Ion in Mol (enota)
Molarna koncentracija
Molarna koncentracija (tudi molarnost in množinska koncentracija) je merilo koncentracije topljenca v določenem volumnu raztopine.
Poglej Ion in Molarna koncentracija
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Ion in Molekula
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Ion in Molska masa
Mostovni ligand
Primer µ2-mostovnega liganda V koordinacijski kemiji so mostovni ligandi ligandi, ki povezujejo dva ali več atomov, običajno kovinskih ionov.
Poglej Ion in Mostovni ligand
Napetostni kalcijev kanalček
Napetostni kalcijevi kanalčki so skupina napetostnih ionskih kanalčkov, ki se nahajajo v vzdražnih celicah (npr. mišičnih in živčnih celicah, celicah glije...) in so selektivno prepustni za kalcijeve ione Ca2+.
Poglej Ion in Napetostni kalcijev kanalček
Naprava za nočno gledanje
Ameriški vojak z nočnogledom Nočnogled, naprava za nočno opazovanje oziroma naprava za nočno gledanje je optična naprava, ki omogoča predstavitev podob v pogojih teme.
Poglej Ion in Naprava za nočno gledanje
Natrijev dodecilsulfat
Natrijev dodecilsulfat, bolje znan kot natrijev lavrilsulfat (ali lavril sulfat; NaDS, SDS ali SLS), je sintetična organska spojina z molekulsko formulo CH3(CH2)11SO4Na.
Poglej Ion in Natrijev dodecilsulfat
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Ion in Natrijev karbonat
Natrijeva svetilka
Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.
Poglej Ion in Natrijeva svetilka
Nefron
370x370_pik Nefron (lat. nephronum) je osnovna gradbena (morfološka) in delovna (funkcionalna) enota ledvic.
Poglej Ion in Nefron
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Ion in Neodim
Nernstov potencial
Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).
Poglej Ion in Nernstov potencial
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Ion in Nevroglija
Nevrotoksičnost
Nevrotoksičnost je lastnost naravnih ali umetnih snovi, ki se imenujejo nevrotoksini in spremenijo normalno delovanje živčnega sistema tako, da poškodujejo živčno tkivo, kar sčasoma pripelje do motenj v delovanju ali celo do uničenja nevronov, ključnih celic, ki prenašajo signale v možgane in druge dele živčnega sistema.
Poglej Ion in Nevrotoksičnost
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Ion in Nevtronij
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Ion in Nihonij
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Ion in Nitrat
Nitrit
Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).
Poglej Ion in Nitrit
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Ion in Nobelova nagrada za kemijo
Nomenklatura organske kemije IUPAC
Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).
Poglej Ion in Nomenklatura organske kemije IUPAC
Northrop B-2
Northrop B-2 Spirit je večnamenski strateški bombnik z zmanjšano radarsko opaznostjo (»Stealth«), ki lahko nosi konvencionalno in jedrsko orožje.
Poglej Ion in Northrop B-2
Nukleofilnost
Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.
Poglej Ion in Nukleofilnost
Obarjanje
Kemijsko obarjanje Obarjanje ali precipitacija je proces oblikovanja trdnine iz raztopine.
Poglej Ion in Obarjanje
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Ion in Območje H II
Odvajalo
Odvajálo, tudi dristilo, katarktik, laksans, laksativ, purgativ, je zdravilo ali učinkovina, ki pospeši iztrebljanje blata (fecesa) iz telesa in prepreči zaprtost.
Poglej Ion in Odvajalo
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Ion in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Ion in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Ion in Ogljikov dioksid
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Ion in Ogljikova skupina
Oksidacija alfa
Reakcijske stopnje oksidacije alfa Oksidacija alfa (α-oksidacija) je proces, pri katerem se iz določenih maščobnih kislin, ki imajo na β-ogljikovem (C) atomu metilno skupino, cepi samo eden ogljikov atom na karboksilnem koncu.
Poglej Ion in Oksidacija alfa
Optični ojačevalnik
Kategorija:Elektrooptika Optični ojačevalnik (tudi optični ojačevalec) je naprava, ki ojača svetlobni signal neposredno, ne da bi ga prej pretvorila v električni signal.
Poglej Ion in Optični ojačevalnik
Osiromašeni uran
Osiromašeni uran je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % izotopa 235U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % 235U).
Poglej Ion in Osiromašeni uran
Osmoregulacija
osmoze. Voda prehaja z mesta z nižjo koncentracijo topljencev (in višjo koncentracijo proste vode) na mesto z višjo koncentracijo topljencev (in nižjo koncentracijo proste vode), dokler se količina proste vode ne izenači. Osmoregulacija ali ozmoregulacija je nadziranje koncentracije osmozno aktivnih delcev (osmolarnosti) telesnih tekočin.
Poglej Ion in Osmoregulacija
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Ion in Osončje
Osrednja lamela
Osrednja lamela je skrajna zunanja plast celične stene rastlinskih celic, ki med seboj povezuje različne celice v tkiva in predstavlja njihovo skupno steno.
Poglej Ion in Osrednja lamela
Osteocit
Osteocit je iz osteoblasta nastala celica, obdana s kostno medceličnino.
Poglej Ion in Osteocit
Osteoklast
jedri Osteoklast je večjedrna celica kostnine, ki nastane s fuzijo enojedrnih celic, nastalih v kostnem mozgu.
Poglej Ion in Osteoklast
Ototoksičnost
Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu.
Poglej Ion in Ototoksičnost
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Ion in Ozon
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Ion in Ozračje
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Ion in Periodni sistem elementov
Phoenix (sonda)
Računalniška upodobitev ''Phoenixa'' na površju Marsa Phoenix je robotsko vesoljsko plovilo na vesoljski odpravi na Marsu v okviru programa Mars Scout.
Poglej Ion in Phoenix (sonda)
Piroluzit
Piroluzit je mineral, sestavljen večinoma iz manganovega(IV) oksida, in pomembna manganova ruda.
Poglej Ion in Piroluzit
Plazemska beljakovina
Plazemske beljakovine (tudi serumske beljakovine) so beljakovine v krvni plazmi.
Poglej Ion in Plazemska beljakovina
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Ion in Plazma (fizika)
Plazmodezma
Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.
Poglej Ion in Plazmodezma
Podocit
Podocíti (tudi epicíti) so velike epitelijske celice v Bowmanovi ovojnici na zunanjem površju kapilar v ledvičnih glomerulih, ki imajo številne prstaste podaljške.
Poglej Ion in Podocit
Poimenovanje po Stocku
Poimenovanje po Stocku je sistem za imenovanje anorganskih spojin in ionov z oksidacijskim številom.
Poglej Ion in Poimenovanje po Stocku
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Ion in Polarnost
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Poglej Ion in Polaron
Porin
saharozo pri bakteriji ''Salmonella typhimurium'', pogled od strani Porin je membranska beljakovina, ki sodeluje pri prenosu snovi skozi celično membrano.
Poglej Ion in Porin
Pralni prašek
Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.
Poglej Ion in Pralni prašek
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Ion in Pravilo okteta
Prečiščevanje vode
Čiščenje vode je postopek odstranitve nečistoč iz vode, ki vsebuje vrsto postopkov, da se lahko odstranijo iz vode: • Suspenzije in emulzije: snovi, ki povzročajo motnost (mikroorganizmi, plankton); • Koloidno rešitev: koloidne, in viskozne snovi, ki vplivajo na sposobnost oksidacije in barvo vode; • Molekularna topila: topna v vodi, plinih in organskih snovi, ki vplivajo na vonj in okus vode; • Ionske raztopine: soli, kislin in baz, ki vplivajo na trdoto in alkalnost vode.
Poglej Ion in Prečiščevanje vode
Prečno progasta mišičnina
Prečno progasta mišičnina ali prečno progasto mišično tkivo (ponekod tudi samo progasta mišičnina in progasto mišično tkivo) je tip mišičnine, za katero so značilne ponavljajoče se funkcionalne enote, imenovane sarkomere.
Poglej Ion in Prečno progasta mišičnina
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Poglej Ion in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Ion in Prehodni element
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Ion in Presledkovni stik
Prion
tkivih, prizadetih zaradi prionov, zaradi česar postane struktura tkiva "spužvasta". Na sliki je prikazan histološki preparat možganov krave, obolelih za BSE. Prion (iz angleških besed proteinaceous in infectious, s končnico -on zaradi analogije z besedo virion, tj. infektivni delec) je domnevni prenosljivi povzročitelj spongiformnih encefalopatij, ki je v celoti sestavljen iz napačno zvitega prionskega proteina.
Poglej Ion in Prion
Protonacija
Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.
Poglej Ion in Protonacija
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Ion in Raderfordij
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Ion in Radikal (kemija)
Radioterapija
Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.
Poglej Ion in Radioterapija
Razkolnost
Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo Biotit z osnovno razkolnostjo Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev.
Poglej Ion in Razkolnost
Razstrupljanje
Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.
Poglej Ion in Razstrupljanje
Reaktivna dušikova spojina
doi.
Poglej Ion in Reaktivna dušikova spojina
Reaktivna kisikova spojina
Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.
Poglej Ion in Reaktivna kisikova spojina
Robert Zorec
Robert Zorec, slovenski biolog in patofiziolog, * 23. januar 1958, Koper.
Poglej Ion in Robert Zorec
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Ion in Rydbergova konstanta
Søren Peder Lauritz Sørensen
Søren Peder Lauritz Sørensen, danski kemik, * 9. januar 1868, Havjebjerg, Danska, † 12. februar 1939, Charlottenlund.
Poglej Ion in Søren Peder Lauritz Sørensen
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Ion in Seč
Sečoveljske soline
Sečoveljske soline so največje delno delujoče slovenske soline, ene od treh Piranskih solin.
Poglej Ion in Sečoveljske soline
Sekundarni obveščevalec
Sekundarni obveščevalec, sekundarni prenašalec ali znotrajcelični glasnik (second messenger) je molekula ali ion, ki sodeluje pri prenosu informacije od receptorja na plazemska plazemski membrani v notranjost celice.
Poglej Ion in Sekundarni obveščevalec
Sertolijeva celica
Sertolijeve celice so podporne celice v modih (testisih) in so izjemnega pomena za njihovo delovanje.
Poglej Ion in Sertolijeva celica
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Ion in Sevalni tlak
Severna Amerika (meglica)
Severna Amerika (NGC 7000 ali Caldwell 20) je emisijska meglica (področje H II) v ozvezdju Labod, blizu Deneba (najsvetlejše zvezde v Labodu).
Poglej Ion in Severna Amerika (meglica)
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ion in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Ion in Seznam medicinskih vsebin
Sfalerit
Sfalerit ((Zn,Fe)S) je cinkov železov sulfidni mineral in najpomembnejša cinkova ruda.
Poglej Ion in Sfalerit
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Ion in Silikat
Simplast
Simplast je rastlinski sistem, ki ga tvorijo protoplasti (živi deli rastlinskih celic), medsebojno povezani s plazmodezmami.
Poglej Ion in Simplast
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Ion in Sipanje
Skarn
ZDA) Skarn v polarizirani svetlovi Roženec Skarn je star švedski rudarski izraz za silikatno jalovino (amfibol, piroksen, granat itd.) v nekaterih železovih rudah in sulfidnih skladih iz arhaika, predvsem tisto, ki je nastala iz apnenca in dolomita.
Poglej Ion in Skarn
Sladkovodna riba
Oskar je znana sladkovodna in akvarijska riba Sladkovodne ribe so ribe, ki živijo zgolj v sladki vodi - jezerih, ribnikih, rekah in drugih vodnih telesih, v katerih slanost ne presega 0,05 %. Ker so njihove telesne tekočine bolj koncentrirane od okoliške vode, imajo vrsto fizioloških prilagoditev, ki preprečujejo razredčevanje po zakonih difuzije, med drugim dobro razvite ledvice za ponovno absorpcijo ionov iz prebavil in nepropustne luske.
Poglej Ion in Sladkovodna riba
SMILES
Generiranje SMILES: odpiranje obročev, ki se zatem zapišejo kot stranske verige glavne (najdaljše) verige molekule. SMILES (iz angleškega Simplified Molecular Input Line Entry Specification) je specifikacija, ki za nedvoumen opis strukture molekul uporablja kratke nize ASCII znakov.
Poglej Ion in SMILES
Sneg (kulinarika)
Sneg iz jajčnih beljakov Sneg se v kulinariki imenuje stepeni jajčni beljak.
Poglej Ion in Sneg (kulinarika)
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Ion in Sol
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Ion in Sol (kemija)
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Ion in Spojina
Srčna mišičnina
Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.
Poglej Ion in Srčna mišičnina
Srebrov nitrat
Srebrov nitrat, s kemijsko formulo AgNO3, je reagent za dokaz Ag+ ionov v kvalitativni analizi.
Poglej Ion in Srebrov nitrat
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Ion in Steklo
Stolpnica v Pécsu
Stolpnica leta 2008 Stolpnica v Pécsu je bila 25-nadstropna stanovanjska zgradba v Pécsu na Madžarskem.
Poglej Ion in Stolpnica v Pécsu
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Ion in Struktura Zemlje
Superoksid
Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.
Poglej Ion in Superoksid
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Ion in Svinec
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Ion in Tehnecij
Tehnična keramika
Tehnična keramika se je pojavila okoli leta 1950 za potrebe takratne moderne industrije, najprej v elektrotehniki, včasih jo imenujejo tudi inženirska keramika.
Poglej Ion in Tehnična keramika
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Ion in Temperatura
Termogeneza
telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.
Poglej Ion in Termogeneza
Termoluminiscenca
'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction'').
Poglej Ion in Termoluminiscenca
Tesni stik
mukozna plast ('''a'''), ki ščiti celice pred vsebino lumna organa ('''A'''). '''Spodaj:''' tesni stik, ki ločuje apikalno ('''B''') od bazalne ('''C''') strani celice.
Poglej Ion in Tesni stik
Tetanolizin
Tetanolizín je hemolizin, ki ga tvori bacil Clostridium tetani.
Poglej Ion in Tetanolizin
Thomas Martin Lowry
Thomas Martin Lowry, angleški fizikalni kemik, * 26. oktober 1874, † 2. november 1936.
Poglej Ion in Thomas Martin Lowry
Tiroksin
Struktura tiroksina, T4. Tiroksin, tetrajodtironin ali okrajšano T4http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541690/tiroksin?query.
Poglej Ion in Tiroksin
Tollanci
Tollanci so ena najnaprednejših človeških civilizacij, na katere je v seriji Zvezdna vrata SG-1 naletela ekipa SG-1.
Poglej Ion in Tollanci
Toničnost
celice. Toničnost ali toniciteta, poznana tudi kot efektivna osmolarnost, je kvalitativna mera za razlikovanje osmotskega tlaka med dvema raztopinama, običajno predeljenima s celično polprepustno (semipermeabilno) membrano.
Poglej Ion in Toničnost
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Ion in Topnost
Transfekcija
Transfekcija je proces vstavljanja nukleinskih kislin v celice s pomočjo brezvirusnih metod.
Poglej Ion in Transfekcija
Trkalnik
Trkalnik je naprava, ki omogoča vsaj dvema usmerjenima curkoma osnovnih ali podatomskih delcev (v nekaterih primerih tudi ionov, curka sta lahko tudi iz različnih vrst delcev), da se z veliko energijo zaletita drug v drugega.
Poglej Ion in Trkalnik
Trombocit
Razvoj trombocitov iz megakariocitov Trombociti ali krvne ploščice so krvne celice, ki mašijo rane na organizmu in s tem preprečujejo prevelike izgube krvi.
Poglej Ion in Trombocit
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Ion in Tulij
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Ion in Uvod v kvantno mehaniko
V reakciji neudeleženi ion
V reakciji neudeleženi ion je ion, ki obstaja kot reaktant in produkt pri kemijski enačbi.
Poglej Ion in V reakciji neudeleženi ion
Van 't Hoffov zakon
Van 't Hoffov zakon podaja zvezo med osmotskim tlakom in koncentracijo topljenca pri osmozi, ki velja za razredčene raztopine: Pri tem je \pi\, osmotski tlak, R\, splošna plinska konstanta, T\, absolutna temperatura, c\, pa molarna koncentracija topljenca.
Poglej Ion in Van 't Hoffov zakon
Vaterit
Vaterit ali μ-CaCO3 je mineral, polimorf kalcijevega karbonata CaCO3.
Poglej Ion in Vaterit
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Poglej Ion in Verdetova konstanta
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Ion in Vezikel
Viktor Menart
Viktor Menart, slovenski biokemik, kemik in biotehnolog, * 30. maj 1951, Kalce pri Logatcu, † 1. februar 2007, Logatec.
Poglej Ion in Viktor Menart
Vitamin C
Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.
Poglej Ion in Vitamin C
Voltametrija
Trielektrodni sistem: (1) delovna elektroda, (2) protielektroda, (3) referenčna elektroda Voltametrija je dinamična elektrokemijska tehnika, ki se uporablja v analizni kemiji.
Poglej Ion in Voltametrija
Vzdražnost
Vzdražnost je v fiziologiji sposobnost celic in tkiv, ki jih te celice sestavljajo, da se odzivajo na notranje ali zunanje dražljaje kot so signalne molekule, spremembe v koncentraciji ionov ali mehanske sile z depolarizacijo membrane.
Poglej Ion in Vzdražnost
Werner Kolhörster
Werner Heinrich Gustav Kolhörster, nemški fizik, * 28. december 1887, Schwiebus, Nemško cesarstvo (danes Świebodzin, Poljska), † 5. avgust 1946, München, Nemčija.
Poglej Ion in Werner Kolhörster
William Whewell
William Whewell (angleški polihistor, znanstvenik, filozof, teolog in zgodovinar znanosti, * 24. maj 1794, Lancaster, Anglija, † 6. marec 1866, Cambridge, Anglija. Whewell je spadal v krog najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti v Angliji v času 19. stoletja. Živel je v času specializacije znanosti, sam pa je ostal zvest smernicam prejšnje dobe, saj se je ukvarjal z vsem po malo.
Poglej Ion in William Whewell
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Ion in Zahodna Dvina
Zanka nefrona
Zanka nefrona ali henlejeva zanka je odsek nefrona v obliki črke U, sestavljen iz krajšega ravnega dela proksimalnega tubula, prevodnega tubula in daljšega ravnega dela distalnega tubula.
Poglej Ion in Zanka nefrona
Zaviralci angiotenzina II
Zavirálci (antagonísti) ángiotenzína II (tudi sartániVukan V. Arterijska hipertenzija; primerjava sartanov in zaviralcev ACE. Farmacevtski vestnik 2013. Št. 1, letnik 64: 3–10.) so učinkovine za zniževanje krvnega tlaka (antihipertenzivi), ki z antagonističnim delovanjem na angiotenzinskih II receptorjih povzročijo vazodilatacijo in zmanjšanje izločanja vazopresina in aldosterona.
Poglej Ion in Zaviralci angiotenzina II
Zaviralec kalcijevih kanalčkov
Zaviralci (tudi blokatorji) kalcijevih kanalčkov so skupina učinkovin, ki selektivno zavirajo pretok kalcijevih ionov skozi napetostne kalcijeve kanalčke v srčnomišične celice in celice gladkega mišičja v stenah žil.
Poglej Ion in Zaviralec kalcijevih kanalčkov
Zaviralec protonske črpalke
Zaviralci (ali inhibitorji) protonske črpalke so protiulkusne učinkovine, ki zavirajo izločanje želodčnega soka z blokado delovanja protonske črpalke na sekretorni površini acidogenih celic.
Poglej Ion in Zaviralec protonske črpalke
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Ion in Zlato
, Cianovodikova kislina, Ciklični GMP, Cinkov sulfid, Cinkova skupina, Cistična fibroza, Citosol, Curiejeva temperatura, Davorin Dolar, Defenzin, Deoksiribonukleinska kislina, Destilirana voda, Dializa, Diazonijeva sol, Dielektrik, Dihalna pot, Dioda, Dioksini, DNK-polimeraza, Dolomit, Donnanovo ravnovesje, Dopant, Dražljaj, EDTA, Eksosfera, Ekstremofil, Električna iskra, Elektrika, Elektroforeza, Elektrolit, Elektron, Elektronski snop, Elektrostatična razelektritev, Encim, Encimski inhibitor, Endoderm, Epiderm, Erwin Neher, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Faradayeva čaša, Feritin, Fizikalna kemija, Fluor, Fluorjev test, Fotosinteza, Funkcionalna skupina, Geisslerjeva cev, George Johnstone Stoney, Gibljivost, Gladki endoplazemski retikulum, Glicerofosfolipid, Glomerulna ovojnica, Grafit, Graviton, Grosular, Halogen, Helij, Hematoksilin, Hemocianin, Heulandit, Hidracija, Hidroksilni radikal, Hidroponika, Hinokitiol, Homeopatija, Hortenzija, Humus, Imunost, Integrirano vezje, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionska vez, Ionski izmenjevalec, Ionski kanalček, Ionski kristal, Ionski pogon, Ionski polmer, Izocitrat dehidrogenaza, Izomerizacija, Izotopi vodika, Iztok Turel, Janez Strnad, Javljalnik dima, Jetrnocelični rak, Jo (luna), Kalcij, Kalcijev kanalček, Kalmodulin, Karbokation, Karboksilna kislina, Kation, Kemijska enačba, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Kemiluminiscenca, Kemiosmoza, Keton, Kiralnost (kemija), Kirij, Kislina, Klorofil, Kofaktor, Kokain, Komet, Komet Donati, Komet Hale-Bopp, Komet Hyakutake, Komet McNaught, Koncentracija, Konfokalni mikroskop, Konstanta disociacije kisline, Koordinacijsko število, Korenina, Korozija, Kovina, Kriptobioza, Kristal, Kristalografija, Kroženje dušika, Kroženje ogljika, Kroghovo načelo, Ksilem, Kvazidelec, Laktoferin, Lantanov karbonat, Ligand, Ligand (koordinacijska kemija), List, Litij-ionska baterija, Luna, Magnetoterapija, Magnon, Makula denza, Masna spektrometrija, Medmolekulska sila, Medzvezdna snov, Meglična celica, Membranski potencial, Mesojeda rastlina, Metalotionein, Metamaterial, Michael Faraday, Mikrofilament, Millerjevi indeksi, Mineral, Mineralna voda, Mlečna kislina, Močvirje, Možgani, Mol (enota), Molarna koncentracija, Molekula, Molska masa, Mostovni ligand, Napetostni kalcijev kanalček, Naprava za nočno gledanje, Natrijev dodecilsulfat, Natrijev karbonat, Natrijeva svetilka, Nefron, Neodim, Nernstov potencial, Nevroglija, Nevrotoksičnost, Nevtronij, Nihonij, Nitrat, Nitrit, Nobelova nagrada za kemijo, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Northrop B-2, Nukleofilnost, Obarjanje, Območje H II, Odvajalo, Oganeson, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikova skupina, Oksidacija alfa, Optični ojačevalnik, Osiromašeni uran, Osmoregulacija, Osončje, Osrednja lamela, Osteocit, Osteoklast, Ototoksičnost, Ozon, Ozračje, Periodni sistem elementov, Phoenix (sonda), Piroluzit, Plazemska beljakovina, Plazma (fizika), Plazmodezma, Podocit, Poimenovanje po Stocku, Polarnost, Polaron, Porin, Pralni prašek, Pravilo okteta, Prečiščevanje vode, Prečno progasta mišičnina, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Prehodni element, Presledkovni stik, Prion, Protonacija, Raderfordij, Radikal (kemija), Radioterapija, Razkolnost, Razstrupljanje, Reaktivna dušikova spojina, Reaktivna kisikova spojina, Robert Zorec, Rydbergova konstanta, Søren Peder Lauritz Sørensen, Seč, Sečoveljske soline, Sekundarni obveščevalec, Sertolijeva celica, Sevalni tlak, Severna Amerika (meglica), Seznam fizikalnih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Sfalerit, Silikat, Simplast, Sipanje, Skarn, Sladkovodna riba, SMILES, Sneg (kulinarika), Sol, Sol (kemija), Spojina, Srčna mišičnina, Srebrov nitrat, Steklo, Stolpnica v Pécsu, Struktura Zemlje, Superoksid, Svinec, Tehnecij, Tehnična keramika, Temperatura, Termogeneza, Termoluminiscenca, Tesni stik, Tetanolizin, Thomas Martin Lowry, Tiroksin, Tollanci, Toničnost, Topnost, Transfekcija, Trkalnik, Trombocit, Tulij, Uvod v kvantno mehaniko, V reakciji neudeleženi ion, Van 't Hoffov zakon, Vaterit, Verdetova konstanta, Vezikel, Viktor Menart, Vitamin C, Voltametrija, Vzdražnost, Werner Kolhörster, William Whewell, Zahodna Dvina, Zanka nefrona, Zaviralci angiotenzina II, Zaviralec kalcijevih kanalčkov, Zaviralec protonske črpalke, Zlato.