Kazalo
94 odnosi: Absolutni posluh, Akord, Akordi z alteriranimi toni, Alikvotni toni, Andrea da Firenze, Armonika, Ars nova, Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha, Časovni pregled glasbenotehničnih izumov, Čelesta, Čista kvarta, Čista kvinta, Banduria, Baritonski saksofon, Bas, Bas kitara, Berenguier de Palou, Cent (glasba), Domača mačka, Duet, Etuda, Etuda št. 1 (Ligeti), Etuda št. 13 (Ligeti), Etuda št. 14 (Ligeti), Etuda št. 3 (Ligeti), Etuda št. 4 (Ligeti), Etuda št. 6 (Ligeti), Etuda št. 9 (Ligeti), Etude za klavir (Ligeti), Faustova simfonija (Liszt), Gaspard de Prony, Glasbena estetika, Glasbeni posluh, Gregorijanski koral, Harmonija, Indigo, Interval, Interval (glasba), Jeff Buckley, Josip Salomon Delmedigo, Kadenca, Klarinet, Klaviatura, Klavir, Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin), Klavirska sonata št. 9 (Skrjabin), Koncert v F (Gershwin), Koncert za trobento in orkester (Joseph Haydn), Konsonanca in disonanca, Kontrabas, ... Razširi indeks (44 več) »
Absolutni posluh
Absolútni poslúh je zmožnost ugotavljati višino tonov brez pripomočkov.
Poglej Interval (glasba) in Absolutni posluh
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Interval (glasba) in Akord
Akordi z alteriranimi toni
Akord z alteriranimi toni Akordi z alteriranimi toni so štiri- ali več-tonski akordi, sestavljeni iz durovega (molovega) trizvoka in dodanega osnovnega tona v oktavni podvojitvi, ki ga zvišamo za interval zv1.
Poglej Interval (glasba) in Akordi z alteriranimi toni
Alikvotni toni
Alikvotni toni (tudi sozveneči toni, sotoni, parcialni toni, višjeharmonski toni) so skoraj neslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu in skupaj z njim tvorijo zven, tonsko zlitino, ki je ključna za barvo osnovnega tona.
Poglej Interval (glasba) in Alikvotni toni
Andrea da Firenze
Andrea da Firenze (Andreas da Florentia), italijanski skladatelj in organist, † 1415.
Poglej Interval (glasba) in Andrea da Firenze
Armonika
Sodobna armonika Thomasa Blocha Armonika, (angl.: glassharmonica) ali tudi hidrokristalofon je instrument podoben orglam, ki ga je izumil Benjamin Franklin leta 1761 in ga poimenoval harmonica po grški besedi za harmonijo.
Poglej Interval (glasba) in Armonika
Ars nova
Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.
Poglej Interval (glasba) in Ars nova
Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha
Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1947 je teolog in muzikolog Friedrich Smend izdal študijo, ki je navajala, da je Bach pogosto uporabljal naravni red številčne abecede (A.
Poglej Interval (glasba) in Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov je pregled izumov, ki so tako ali drugače povezani z glasbo, od mehanskih do električnih priprav, glasbil in drugih inovacij, po obdobjih in letih.
Poglej Interval (glasba) in Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Čelesta
Čelesta Čelesta je glasbilo, ki spada v skupino instrumentov s tipkami, v akustičnem smislu pa v skupino metalofonov.
Poglej Interval (glasba) in Čelesta
Čista kvarta
Čista kvarta, ki jo je Pitagora poimenoval tudi diatesaron, okrajšana s č4, je eden izmed dveh konvencionalno uporabljanih glasbenih intervalov, ki obsega štiri stopnje diatonične lestvice, drugi je zvečana kvarta, katere obseg je za en kromatični polton večji.
Poglej Interval (glasba) in Čista kvarta
Čista kvinta
Čista kvinta, tudi diapente je interval, ki poleg prime in oktave velja za najbolj konsonantnega.
Poglej Interval (glasba) in Čista kvinta
Banduria
Banduria je brenkalo, na katero se igra s trzalico.
Poglej Interval (glasba) in Banduria
Baritonski saksofon
Baritonski saksofon je po razponu najnižji in največji od štirih glavnih inštrumentov v družini saksofonov.
Poglej Interval (glasba) in Baritonski saksofon
Bas
Bás (latinsko bassus - globok) je nizek moški pevski glas.
Poglej Interval (glasba) in Bas
Bas kitara
Baskitara (ali pisano narazen: bas kitara) ali električni bas je električno štiristrunsko glasbilo.
Poglej Interval (glasba) in Bas kitara
Berenguier de Palou
Berenguier de Palazol, Palol ali Palou, katalonski srednjeveški skladatelj - trubadur, * 12. stoletje, † 1209Aubrey, 10–11.
Poglej Interval (glasba) in Berenguier de Palou
Cent (glasba)
Cent je logaritmična merska enota, s katero izražamo obseg glasbenih intervalov.
Poglej Interval (glasba) in Cent (glasba)
Domača mačka
Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.
Poglej Interval (glasba) in Domača mačka
Duet
Duet (»dvospev«) je glasbeno delo oz.
Poglej Interval (glasba) in Duet
Etuda
Etuda (po francoskem izrazu étude, vaja, študija - izgovorjava v slovenščini: »etída«) je kratka skladba z didaktičnim poslanstvom izboljšati tehnično izvajalsko spretnost na solističnem instrumentu.
Poglej Interval (glasba) in Etuda
Etuda št. 1 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Interval (glasba) in Etuda št. 1 (Ligeti)
Etuda št. 13 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Interval (glasba) in Etuda št. 13 (Ligeti)
Etuda št. 14 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Interval (glasba) in Etuda št. 14 (Ligeti)
Etuda št. 3 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Interval (glasba) in Etuda št. 3 (Ligeti)
Etuda št. 4 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Interval (glasba) in Etuda št. 4 (Ligeti)
Etuda št. 6 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Interval (glasba) in Etuda št. 6 (Ligeti)
Etuda št. 9 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Interval (glasba) in Etuda št. 9 (Ligeti)
Etude za klavir (Ligeti)
Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.
Poglej Interval (glasba) in Etude za klavir (Ligeti)
Faustova simfonija (Liszt)
Franz Liszt: simfonija »Faust«.
Poglej Interval (glasba) in Faustova simfonija (Liszt)
Gaspard de Prony
Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.
Poglej Interval (glasba) in Gaspard de Prony
Glasbena estetika
Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.
Poglej Interval (glasba) in Glasbena estetika
Glasbeni posluh
Glásbeni poslúh je človekov čut za razumevanje glasbe.
Poglej Interval (glasba) in Glasbeni posluh
Gregorijanski koral
Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.
Poglej Interval (glasba) in Gregorijanski koral
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Interval (glasba) in Harmonija
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Poglej Interval (glasba) in Indigo
Interval
Intervál je lahko.
Poglej Interval (glasba) in Interval
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Interval (glasba) in Interval (glasba)
Jeff Buckley
Jeffrey Scott Buckley, ameriški pevec in tekstopisec, * 17. november 1966, Anaheim, Kalifornija, ZDA, † 29. maj 1997, Memphis, Tennessee.
Poglej Interval (glasba) in Jeff Buckley
Josip Salomon Delmedigo
Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.
Poglej Interval (glasba) in Josip Salomon Delmedigo
Kadenca
Kadenca (lat. cadere - pasti) zaznamuje zvezo akordov, ki zaključijo glasbene misli - melodije.
Poglej Interval (glasba) in Kadenca
Klarinet
Klarineta uglašena na Bb- in A- Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.
Poglej Interval (glasba) in Klarinet
Klaviatura
right Klaviatura je skupina črnih in belih tipk, razvrščenih v točno določenem zaporedju.
Poglej Interval (glasba) in Klaviatura
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Interval (glasba) in Klavir
Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)
Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.
Poglej Interval (glasba) in Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)
Klavirska sonata št. 9 (Skrjabin)
Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.
Poglej Interval (glasba) in Klavirska sonata št. 9 (Skrjabin)
Koncert v F (Gershwin)
George Gershwin: Koncert v F-duru (klavirski koncert).
Poglej Interval (glasba) in Koncert v F (Gershwin)
Koncert za trobento in orkester (Joseph Haydn)
Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester, Es-dur, H VII d. Haydn (1732–1809) je koncert za trobento v Es-duru napisal leta 1796 za svojega prijatelja, trobentača Antona Weidingerja, ki je malo predtem izumil nov sistem zaklopk za trobento.
Poglej Interval (glasba) in Koncert za trobento in orkester (Joseph Haydn)
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Interval (glasba) in Konsonanca in disonanca
Kontrabas
Kontrabasi Polž in vijaki pri kontrabasu Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone.
Poglej Interval (glasba) in Kontrabas
Landinijeva kadenca
posnetek v zapisu MIDI) Landinijeva kadenca (tudi Landinova kadenca) je kadenčni postop, pri katerem se iz septime (vodilni ton) ne preide takoj v oktavo (toniko), ampak nazaj na seksto (Landinova seksta), ki pa z basovim tonom na dominanti tvori čisto kvinto.
Poglej Interval (glasba) in Landinijeva kadenca
Lorenzo da Firenze
Lorenzo da Firenze (Lorenzo Masi, Magister Laurentius de Florentia), italijanski skladatelj, † december 1372 ali januar 1373.
Poglej Interval (glasba) in Lorenzo da Firenze
Mala septima
Mala septima je manjša izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata sedem diatoničnih stopenj.
Poglej Interval (glasba) in Mala septima
Mala terca
Mala terca je majnši izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata tri diatonične stopnje.
Poglej Interval (glasba) in Mala terca
Manual
Konzola s štirimi manuali za orgle Manual ali podprstnik oz.
Poglej Interval (glasba) in Manual
Materin akord
Play Play Materin akord (izvorno nemško: Mutterakkord) je dvanajsttonski simetrični piramidalni akord, zgrajen iz enajstih različnih intervalov (glede na poltonske vrednosti), manjših od čiste oktave in večjih od čiste prime.
Poglej Interval (glasba) in Materin akord
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Interval (glasba) in Melodija
Napolitanski sekstakord
Napolitanski sekstakord je prvi obrat frigijskega akorda.
Poglej Interval (glasba) in Napolitanski sekstakord
Nota
right Nota (lat. nota.
Poglej Interval (glasba) in Nota
Olivier Messiaen
Olivier Eugène Prosper Charles Messiaen, francoski skladatelj, organist in ornitolog, * 10. december 1908, Avignon, Francija, † 27. april 1992, Clichy, Hauts-de-Seine, Pariz.
Poglej Interval (glasba) in Olivier Messiaen
Pihala
Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik.
Poglej Interval (glasba) in Pihala
Pikardijska terca
Pikardijska terca je velika terca (v3) v zadnjem trizvoku molovske skladbe, ki določa, da se skladba, napisana v molovi tonaliteti končuje z durovim akordom.
Poglej Interval (glasba) in Pikardijska terca
Piramidalni akordi
Piramidalni akordi so akordi, katerih zaporedje intervalov je urejeno v različnih proporcih: intervali tovrstnih akordov so lahko urejeni v skupinah glede na konsonančost/disonančnost, glede na sodost/lihost števila poltonov, ki tvorijo interval.
Poglej Interval (glasba) in Piramidalni akordi
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Interval (glasba) in Pitagora
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Interval (glasba) in Pitagorejstvo
Polton
Polton, tudi mala sekunda ali kromatična lestvica, v glasbenem izrazoslovju predstavlja interval.
Poglej Interval (glasba) in Polton
Pozavna
Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.
Poglej Interval (glasba) in Pozavna
Prima
Prima je lahko.
Poglej Interval (glasba) in Prima
Prima (interval)
Prima v glasbenem izrazoslovju predstavlja interval z razmerjem 1:1 ali 0 poltonov in nič centov.
Poglej Interval (glasba) in Prima (interval)
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Interval (glasba) in Ptolemaj
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Interval (glasba) in Renesančna glasba
Rog (glasbilo)
Rog (v F) Rog je trobilo.
Poglej Interval (glasba) in Rog (glasbilo)
Roger Meddows Taylor
Roger Taylor, s polnim imenom Roger Meddows Taylor, angleški glasbenik multiinstrumentalist in tekstopisec, 26. julij 1949, Dersingham, Norfolk, Anglija.
Poglej Interval (glasba) in Roger Meddows Taylor
Roy Orbison
Roy Kelton Orbison, ameriški pevec, kitarist in skladatelj * 23. april 1936, Vernon, Teksas, † 6. december 1988, Nashville, Tennessee.
Poglej Interval (glasba) in Roy Orbison
Saksofon
Saksofon je tip pihala, ki je nastalo v obdobju romantike.
Poglej Interval (glasba) in Saksofon
Sen kresne noči (Mendelssohn)
Sen kresne noči je naslov programske glasbe Felixa Mendellssohna.
Poglej Interval (glasba) in Sen kresne noči (Mendelssohn)
Shruti
Shruti (sanskrtsko »slišno«) je v glasbi Indije in Pakistana najmanjši interval med dvema tonoma, ki ga lahko zaznamo.
Poglej Interval (glasba) in Shruti
Simfonija št. 5 (Beethoven)
Uvod Beethovnove Pete simfonije: »Udarci usode« Ludwig van Beethoven: Simfonija št.
Poglej Interval (glasba) in Simfonija št. 5 (Beethoven)
Simfonija št. 9 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Interval (glasba) in Simfonija št. 9 (Beethoven)
Slike z razstave
Slike z razstave – spomin na Viktorja Hartmanna (Картинки с выставки – Воспоминание о Викторе Гартмане, Kartínki s výstavki – Vospominániye o Víktore Gártmane) je slavna klavirska suita Modesta Mussorgskega, sestavljena iz desetih klavirskih stavkov, skomponirana leta 1874.
Poglej Interval (glasba) in Slike z razstave
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Interval (glasba) in Slovenska glasba
Slovo od mladosti
Rokopis pesmi Filozofske fakultete prvič javno predstavljena. Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjega takega dogodka minilo skoraj 60 let. Prešernova pesem »Slovo od mladosti« je nastala leta 1829.
Poglej Interval (glasba) in Slovo od mladosti
Svetleči klavir
Preslikava tonov v barve Svetleči klavir (francosko clavier à lumières) je instrument, ki vsakega izmed 12 tonov oktave osvetli s svojo barvo.
Poglej Interval (glasba) in Svetleči klavir
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Interval (glasba) in Ton
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Interval (glasba) in Tonaliteta
Tristanov akord
Klavirski izvleček prvih taktov opere, v tretjem taktu nastopi t. i. »Tristanov akord« Tristanov akord je vertikalno sosledje intervalov (od spodnjega tona navzgor) zv4, v3 in č4, v izvirniku Wagnerjeve opere Tristan in Izolda pa je prvi izmed akordov notiran z f-h-dis-gis.
Poglej Interval (glasba) in Tristanov akord
Tritonus
Tritonus je interval v glasbi ki vsebuje tri cele tone.
Poglej Interval (glasba) in Tritonus
Trstenke
Trstenke, panova piščal ali siringa (grško syrinx) so glasbilo, ki temelji na akustični resonanci.
Poglej Interval (glasba) in Trstenke
Velika sekunda
Velika sekunda, tudi celi ton je eden od treh pogosto uporabljanih intervalov z obsegom dveh stopenj diatonične lestvice, ostala dva sta mala sekunda, ki je za polton manjša, in zvečana sekunda, ki ima za polton večji obseg.
Poglej Interval (glasba) in Velika sekunda
Velika septima
Velika septima je večja izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata sedem diatoničnih stopenj.
Poglej Interval (glasba) in Velika septima
Velika terca
Velika terca je večji izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata tri diatonične stopnje.
Poglej Interval (glasba) in Velika terca
Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo
Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so vozila, ki imajo dovoljenje za uporabo zvočnih in svetlobnih znakov oz.
Poglej Interval (glasba) in Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo
Zvečana kvinta
Vsi intervali so lahko zvečani ali zmanjšani.
Poglej Interval (glasba) in Zvečana kvinta
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Interval (glasba) in Zven
Prav tako znan kot Decima, Duodecima, Kvarta, Kvartdecima, Kvinta, Kvintdecima, Nona, Oktava, Seksta, Septima, Terca, Tercdecima, Undecima.