Kazalo
15 odnosi: Čas, Ekstenzivna količina, Fazno pravilo, Fizikalna količina, Gostota električnega polja, Gostota sile, Kemijski potencial, Meritev, Seznam fizikalnih vsebin, Specifična toplota, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski sistem, Tlak, Toplotna prevodnost, Zakoni termodinamike.
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Intenzivna količina in Čas
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Poglej Intenzivna količina in Ekstenzivna količina
Fazno pravilo
Fázno pravílo (tudi Gibbsovo fázno pravílo) podaja število prostostnih stopenj zaprtega sistema (s) v stanju termodinamskega ravnovesja kot funkcijo števila ločenih faz (f) in števila kemijskih komponent (k) v sistemu: V 1870.
Poglej Intenzivna količina in Fazno pravilo
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Intenzivna količina in Fizikalna količina
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Poglej Intenzivna količina in Gostota električnega polja
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Intenzivna količina in Gostota sile
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Poglej Intenzivna količina in Kemijski potencial
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Intenzivna količina in Meritev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Intenzivna količina in Seznam fizikalnih vsebin
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Intenzivna količina in Specifična toplota
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Poglej Intenzivna količina in Termodinamska spremenljivka
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Poglej Intenzivna količina in Termodinamski sistem
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Intenzivna količina in Tlak
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Intenzivna količina in Toplotna prevodnost
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.