Odpri v Google MapsKazalo
46 odnosi: Albert IV. Tirolski, Alpe, Andeški, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Švica, Švicarske Alpe, Železnice v Švici, Bavarska nasledstvena vojna, Berchtesgadenske Alpe, Berninska železnica, Dolina, Donava, Engadin, Geografija Avstrije, Geografija Švice, Geografija Italije, Goriški grofje, Graubünden, Hall in Tirol, Innsbruck, Isar, Jezero St. Moritz, Kitzbühelske Alpe, Konec druge svetovne vojne v Evropi, Krimmlski slapovi, Lech (reka), Ludvik IV. Wittelsbaški, Maksimilijan I. Bavarski, Noriki (ljudstvo), Prelaz Bernina, Prelaz Brenner, Retijske Alpe, Salzach, Seznam rek v Švici, Seznam rek v Evropi, Stavba avstrijskega Parlamenta, Transalpski naftovod, Vojvodina Bavarska, Volilna kneževina Bavarska, Vzhodne Alpe, Zgornja Avstrija, Zgornja Švabska, 13. maj, 172. pehotna brigada (samostojna).
Albert IV. Tirolski
Albert IV. (ali Albert III., odvisno od načina štetja; – 22. julij 1253) je bil tirolski grof od leta 1202 do svoje smrti, zadnji iz prvotne Tirolske hiše.
Poglej Inn in Albert IV. Tirolski
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Inn in Alpe
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Inn in Andeški
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Inn in Avstrija
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Inn in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Inn in Avstrijsko cesarstvo
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Inn in Švica
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Poglej Inn in Švicarske Alpe
Železnice v Švici
Ge 6/6 II 706 na progi Rhätischen Bahn (RhB) preko viadukta Landwasser Železnice v Švici predstavljajo hrbtenico javnega prevoza.
Poglej Inn in Železnice v Švici
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Inn in Bavarska nasledstvena vojna
Berchtesgadenske Alpe
Berchtesgadenske Alpe (nemško: Berchtesgadener Alpen) so gorsko območje severnih apneniških Alp, poimenovano po trškem mestu Berchtesgaden, ki leži v središču.
Poglej Inn in Berchtesgadenske Alpe
Berninska železnica
Berninska železnica je enotirna železniška proga, tirne širine 1000 mm, ki je del Retijske železnice (RhB).
Poglej Inn in Berninska železnica
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Inn in Dolina
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Inn in Donava
Engadin
Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Inn in Engadin
Geografija Avstrije
Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.
Poglej Inn in Geografija Avstrije
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Inn in Geografija Švice
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Poglej Inn in Geografija Italije
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Inn in Goriški grofje
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Inn in Graubünden
Hall in Tirol
Hall in Tirol je mesto in občina na Tirolskem v Avstriji.
Poglej Inn in Hall in Tirol
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Inn in Innsbruck
Isar
Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).
Poglej Inn in Isar
Jezero St. Moritz
Jezero St.
Poglej Inn in Jezero St. Moritz
Kitzbühelske Alpe
Kitzbühelske Alpe (nemško Kitzbüheler Alpen ali Kitzbühler Alpen) so gorovje Centralno vzhodnih Alp, ki obdaja mesto Kitzbühel na Tirolskem v Avstriji.
Poglej Inn in Kitzbühelske Alpe
Konec druge svetovne vojne v Evropi
bitki za Berlin, 2. maja 1945. V začetku maja 1945 so se v Evropi zgodil zadnje bitke na evropskih bojiščih v drugi svetovni vojni, sledila je popolna predaja nacistične Nemčije zaveznikom.
Poglej Inn in Konec druge svetovne vojne v Evropi
Krimmlski slapovi
Krimmlski spodnji in srednji slap Krimmlski slapovi (nemško Krimmler Wasserfälle) so s svojimi 385 m najvišji slapovi v Avstriji.
Poglej Inn in Krimmlski slapovi
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Inn in Lech (reka)
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Inn in Ludvik IV. Wittelsbaški
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Inn in Maksimilijan I. Bavarski
Noriki (ljudstvo)
thumb Noriki (latinsko) so bili plemenska skupnost 13.
Poglej Inn in Noriki (ljudstvo)
Prelaz Bernina
Vzolžni prerez ceste Prelaz Bernina (ital. Passo del Bernina, nemško Berninapass) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Inn in Prelaz Bernina
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Inn in Prelaz Brenner
Retijske Alpe
Retijske Alpe (nemško Rätischen Alpen, italijansko Alpi Retiche) je gorovje del Vzhodnih Alp in ležijo na obmejnem območju vzhodne Švice, zahodne Avstrije, Lihtenštajna in severne Italije.
Poglej Inn in Retijske Alpe
Salzach
Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.
Poglej Inn in Salzach
Seznam rek v Švici
Seznam rek v Švici z dolžino švicarskega dela ter reke v celoti.
Poglej Inn in Seznam rek v Švici
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Inn in Seznam rek v Evropi
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Inn in Stavba avstrijskega Parlamenta
Transalpski naftovod
markacija pri Ingolstadtu Transalpski naftovod (krajše TAL za Trans-Alpinen Leitung) je naftovod, ki povezuje Tržaško pristanišče s centralno Evropo.
Poglej Inn in Transalpski naftovod
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Inn in Vojvodina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Inn in Volilna kneževina Bavarska
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Inn in Vzhodne Alpe
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Inn in Zgornja Avstrija
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Inn in Zgornja Švabska
13. maj
13.
Poglej Inn in 13. maj
172. pehotna brigada (samostojna)
172.
Poglej Inn in 172. pehotna brigada (samostojna)
Prav tako znan kot Inn (reka).