Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Influenčna konstanta

Index Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Acetonitril, Afinitetna kromatografija, Bohrov polmer, Clausius-Mossottijeva zveza, Coulombov zakon, Curiejeva temperatura, Dielektričnost, Ekstrakcija, Električna polarizacija, Elektrostatika, Epsilon, Fizikalna konstanta, Gaussov sistem enot, Gostota električnega polja, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Inducirani električni dipol, Infrardeče vodenje, Interferenca, Kapacitivnost, Klasični polmer elektrona, Konstanta fine strukture, Litijev hidrid, Maxwellov napetostni tenzor, Mrežna energija, Naravne enote, Natrijev niobat, Nelinearna optika, Peter Joseph William Debye, Planckov naboj, Planckov tok, Planckova impedanca, Planckova temperatura, Plazmon, Polarizabilnost, Polprevodnik, Poyntingov vektor, Pozitronij, Raztopina, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova konstanta, Seznam fizikalnih vsebin, Sistem geometriziranih enot, Sklopitvena konstanta, Statcoulomb, Steklo, Topilo, Von Klitzingova konstanta.

Acetonitril

Acetonitril (tudi metilcianid; CH3CN) je stranski produkt pri proizvodnji akrilonitrila.

Poglej Influenčna konstanta in Acetonitril

Afinitetna kromatografija

Afinitetna kromatografija je metoda ločevanja biokemičnih zmesi, ki temelji na zelo specifičnih bioloških interakcijah.

Poglej Influenčna konstanta in Afinitetna kromatografija

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Poglej Influenčna konstanta in Bohrov polmer

Clausius-Mossottijeva zveza

Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.

Poglej Influenčna konstanta in Clausius-Mossottijeva zveza

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Influenčna konstanta in Coulombov zakon

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Poglej Influenčna konstanta in Curiejeva temperatura

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Poglej Influenčna konstanta in Dielektričnost

Ekstrakcija

Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.

Poglej Influenčna konstanta in Ekstrakcija

Električna polarizacija

Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.

Poglej Influenčna konstanta in Električna polarizacija

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Poglej Influenčna konstanta in Elektrostatika

Epsilon

Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.

Poglej Influenčna konstanta in Epsilon

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Poglej Influenčna konstanta in Fizikalna konstanta

Gaussov sistem enot

Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.

Poglej Influenčna konstanta in Gaussov sistem enot

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Poglej Influenčna konstanta in Gostota električnega polja

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Influenčna konstanta in Gravitacijska konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Poglej Influenčna konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Inducirani električni dipol

Inducírani eléktrični dípól je električni dipol, ki ne more obstajati izven zunanjega električnega polja.

Poglej Influenčna konstanta in Inducirani električni dipol

Infrardeče vodenje

Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.

Poglej Influenčna konstanta in Infrardeče vodenje

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Poglej Influenčna konstanta in Interferenca

Kapacitivnost

Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.

Poglej Influenčna konstanta in Kapacitivnost

Klasični polmer elektrona

Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.

Poglej Influenčna konstanta in Klasični polmer elektrona

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Influenčna konstanta in Konstanta fine strukture

Litijev hidrid

Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.

Poglej Influenčna konstanta in Litijev hidrid

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Poglej Influenčna konstanta in Maxwellov napetostni tenzor

Mrežna energija

Kristalna mreža natrijevega klorida. Mrežna energija trdne ionske spojine je merilo za jakost vezi v tej ionski spojini.

Poglej Influenčna konstanta in Mrežna energija

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Poglej Influenčna konstanta in Naravne enote

Natrijev niobat

Natrijev niobat ima perovskitno strukturo (rdeče kroglice predstavljajo kisikove, modre niobijeve in zelene natrijeve atome). Natrijev niobat (NaNbO3) je od sredine prejšnjega stoletja do danes predmet intenzivnih raziskav.

Poglej Influenčna konstanta in Natrijev niobat

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Poglej Influenčna konstanta in Nelinearna optika

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Influenčna konstanta in Peter Joseph William Debye

Planckov naboj

Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).

Poglej Influenčna konstanta in Planckov naboj

Planckov tok

1 - vodnika, Fp - Planckova sila, lp - Planckova dolžina, Ip - Planckov tok. Planckov električni tok (oznaka I_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Poglej Influenčna konstanta in Planckov tok

Planckova impedanca

Planckova impedanca (oznaka Z_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Poglej Influenčna konstanta in Planckova impedanca

Planckova temperatura

Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).

Poglej Influenčna konstanta in Planckova temperatura

Plazmon

Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.

Poglej Influenčna konstanta in Plazmon

Polarizabilnost

Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.

Poglej Influenčna konstanta in Polarizabilnost

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Poglej Influenčna konstanta in Polprevodnik

Poyntingov vektor

Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.

Poglej Influenčna konstanta in Poyntingov vektor

Pozitronij

Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.

Poglej Influenčna konstanta in Pozitronij

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Poglej Influenčna konstanta in Raztopina

Rutherfordovo sipanje

Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.

Poglej Influenčna konstanta in Rutherfordovo sipanje

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Poglej Influenčna konstanta in Rydbergova konstanta

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin

Sistem geometriziranih enot

Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.

Poglej Influenčna konstanta in Sistem geometriziranih enot

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Poglej Influenčna konstanta in Sklopitvena konstanta

Statcoulomb

Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).

Poglej Influenčna konstanta in Statcoulomb

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Influenčna konstanta in Steklo

Topilo

Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.

Poglej Influenčna konstanta in Topilo

Von Klitzingova konstanta

Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.

Poglej Influenčna konstanta in Von Klitzingova konstanta

Prav tako znan kot Dielektrična konstanta.