Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Infinitezimala

Index Infinitezimala

Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Arhimed, Augustin Louis Cauchy, Hipercelo število, Hiperrealno število, Infinitezimalni račun, Johannes Kepler, Kolobar, Matematična fizika, Metoda izčrpavanja, Neskončnost, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Ploščina, Površina, Pritisnjena krožnica, Prostorski kot, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Surrealno število, Zgodovina števila π, Zvezna funkcija.

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Infinitezimala in Arhimed

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Poglej Infinitezimala in Augustin Louis Cauchy

Hipercelo število

Hipercelo število (oznaka za množico hipercelih števil ^*\mathbb) je v nestandardni analizi hiperrealno število, ki je enako svojemu celoštevilčnemu delu.

Poglej Infinitezimala in Hipercelo število

Hiperrealno število

Hiperrealno število (oznaka ^\R \) je razširitev množice realnih števil.

Poglej Infinitezimala in Hiperrealno število

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Poglej Infinitezimala in Infinitezimalni račun

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Infinitezimala in Johannes Kepler

Kolobar

Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.

Poglej Infinitezimala in Kolobar

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Infinitezimala in Matematična fizika

Metoda izčrpavanja

Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.

Poglej Infinitezimala in Metoda izčrpavanja

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Infinitezimala in Neskončnost

Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.

Poglej Infinitezimala in Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Poglej Infinitezimala in Ploščina

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Infinitezimala in Površina

Pritisnjena krožnica

Pritisnjena krožnica. Pritisnjena krožnica (tudi oskulacijska krožnica) je v diferencialni geometriji krivulj gladka ravninska krivulja, ki je v dani točki p \, na krivulji definirana kot krožnica, ki gre skozi p \, in še skozi dodatno točko, ki je infinitezimalno blizu.

Poglej Infinitezimala in Pritisnjena krožnica

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Poglej Infinitezimala in Prostorski kot

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Infinitezimala in Seznam matematičnih vsebin

Seznam vrst števil

realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.

Poglej Infinitezimala in Seznam vrst števil

Surrealno število

drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.

Poglej Infinitezimala in Surrealno število

Zgodovina števila π

1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.

Poglej Infinitezimala in Zgodovina števila π

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Poglej Infinitezimala in Zvezna funkcija