Kazalo
33 odnosi: Četverec hitrosti, Coriolisova sila, Coulombov zakon, E = mc², Ehrenfestov paradoks, Enačba Ciolkovskega, Fizika, Galilejeva transformacija, Inercialna navigacija, Kinematika, Klasična mehanika, Koordinatni sistem, Lastni čas, Lorentzev faktor, Lorentzeva transformacija, Machovo načelo, Machovsko načelo, Masa, Matematična fizika, Mirovna masa, Opazovalni sistem, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Podaljšanje časa, Posebna teorija relativnosti, Potovanje v času, Precesija enakonočij, Rindler-Møllerjeva transformacija, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Splošna teorija relativnosti, Teorija relativnosti, Vektor (matematika), Vektor četverec.
Četverec hitrosti
Četvêrec hitrósti (oznaka uμ) je razširitev pojma hitrosti na relativistične razmere.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Četverec hitrosti
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Coriolisova sila
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Coulombov zakon
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in E = mc²
Ehrenfestov paradoks
Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Ehrenfestov paradoks
Enačba Ciolkovskega
rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Enačba Ciolkovskega
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Fizika
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Galilejeva transformacija
Inercialna navigacija
Inercialna navigacija temelji na merjenju pospeškov v vseh treh smereh (x, y, z) in kotov zasuka okrog vzdolžne, prečne in navpične osi.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Inercialna navigacija
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Kinematika
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Klasična mehanika
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Koordinatni sistem
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Lastni čas
Lorentzev faktor
Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Lorentzev faktor
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Lorentzeva transformacija
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Machovo načelo
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Machovsko načelo
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Masa
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Matematična fizika
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Mirovna masa
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Opazovalni sistem
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Podaljšanje časa
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Posebna teorija relativnosti
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Potovanje v času
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Precesija enakonočij
Rindler-Møllerjeva transformacija
Rindler-Møllerjeva transformacija: ct'.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Rindler-Møllerjeva transformacija
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Splošna teorija relativnosti
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Teorija relativnosti
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Vektor (matematika)
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Inercialni opazovalni sistem in Vektor četverec
Prav tako znan kot Galilejevski opazovalni sistem, Inercialni koordinatni sistem, Nepospešeni opazovalni sistem.