Kazalo
19 odnosi: Coulombov zakon, Curiejeva temperatura, Dielektričnost, Fizikalna konstanta, Gostota magnetnega polja, Ionizacijska energija, Jakost magnetnega polja, Kožni pojav, Konstanta fine strukture, Magnetna permeabilnost, Magnetni skalarni potencial, Maxwellov napetostni tenzor, Naravne enote, Osnovna enota SI, Poyntingov vektor, Rydbergova formula, Seznam fizikalnih vsebin, Statcoulomb, Von Klitzingova konstanta.
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Indukcijska konstanta in Coulombov zakon
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Indukcijska konstanta in Curiejeva temperatura
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Indukcijska konstanta in Dielektričnost
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Indukcijska konstanta in Fizikalna konstanta
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Indukcijska konstanta in Gostota magnetnega polja
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Indukcijska konstanta in Ionizacijska energija
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej Indukcijska konstanta in Jakost magnetnega polja
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.
Poglej Indukcijska konstanta in Kožni pojav
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Indukcijska konstanta in Konstanta fine strukture
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Poglej Indukcijska konstanta in Magnetna permeabilnost
Magnetni skalarni potencial
Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.
Poglej Indukcijska konstanta in Magnetni skalarni potencial
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Indukcijska konstanta in Maxwellov napetostni tenzor
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Indukcijska konstanta in Naravne enote
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Indukcijska konstanta in Osnovna enota SI
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Indukcijska konstanta in Poyntingov vektor
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Poglej Indukcijska konstanta in Rydbergova formula
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Indukcijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin
Statcoulomb
Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).
Poglej Indukcijska konstanta in Statcoulomb
Von Klitzingova konstanta
Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.
Poglej Indukcijska konstanta in Von Klitzingova konstanta
Prav tako znan kot Magnetna konstanta, Permeabilnost praznega prostora, Permeabilnost vakuuma, Vakuumska permeabilnost.