Kazalo
54 odnosi: Anatolski jeziki, Baltoslovanski jeziki, Bog, Boginja mati, Domus, Dvojina, Etruščanska družba, Fjord, Frigg, Galščina, Germanska mitologija, Glagolski način, Glasovna sprememba, Grimmov zakon, IJssel, Indoevropski etimološki slovar, Indoevropski jeziki, Jezikoslovna rekonstrukcija, Keltiberščina, Keltski jeziki, Kir II., Kostoboki, Kurganska hipoteza, Latvijci, Lepontščina, Liburnijščina, Luna, Med, Mesapijščina, Morana, Naključje, Noč, Nož, Platon, Pontsko-kaspijska stepa, Primerjalna metoda, Rž, Rigveda, Rimsko cesarstvo, Romanski jeziki, Samnij, Seznam jezikoslovnih vsebin, Sklon, Srebro, Stol (pohištvo), Stolp, Struma, Toharščina, Uran (mitologija), Venera (mitologija), ... Razširi indeks (4 več) »
Anatolski jeziki
Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski prajezik in Anatolski jeziki
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Indoevropski prajezik in Baltoslovanski jeziki
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Indoevropski prajezik in Bog
Boginja mati
Boginja mati je glavna boginja, označena kot mati ali prednica, bodisi kot utelešenje materinstva in plodnosti bodisi kot izpolnjevanje kozmološke vloge figure ustvarjalca in/ali uničevalca, ki je običajno povezana z Zemljo, nebom in/ali življenjem - dajanje svojih dobrot v materinskem odnosu s človeštvom ali drugimi bogovi.
Poglej Indoevropski prajezik in Boginja mati
Domus
V antičnem Rimu je bil domus (množina domūs) vrsta hiše, ki so jo zasedali višji sloji in nekateri premožni svobodni ljudje med republikanskim in imperialnim obdobjem.
Poglej Indoevropski prajezik in Domus
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Indoevropski prajezik in Dvojina
Etruščanska družba
Etruščanska družba je znana po spomenikih in izpopolnjenih napisih na njih, še posebej grobnic.
Poglej Indoevropski prajezik in Etruščanska družba
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Indoevropski prajezik in Fjord
Frigg
Frigg je bila v nordijski mitologiji boginja poroke, materinstva, modrosti, zemlje, napovedovanja prihodnosti in ljubezni.
Poglej Indoevropski prajezik in Frigg
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Indoevropski prajezik in Galščina
Germanska mitologija
''Nerthus'' (1905) by Emil Doepler depicts Nerthus, an early Germanic goddess whose name developed into ''Njörðr'' among the North Germanic peoples Germanska mitologija je sestavljena iz mitov germanskih ljudstev, vključno z nordijsko, anglosaško in celinsko germansko mitologijo.
Poglej Indoevropski prajezik in Germanska mitologija
Glagolski način
Glagolski način je glagolska kategorija in je izraz zveze med glagolom in njegovimi argumenti.
Poglej Indoevropski prajezik in Glagolski način
Glasovna sprememba
Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakič enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoče se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: različenje, premet.
Poglej Indoevropski prajezik in Glasovna sprememba
Grimmov zakon
Grimmov zakon ali prvi germanski premik soglasnikov je skupina glasovnih sprememb praindoevropskih zapornikov, kot so se razvili v pragermanščini.
Poglej Indoevropski prajezik in Grimmov zakon
IJssel
IJssel (tudi Gelderski IJssel ("Geldern IJssel"), da se razlikuje od Holandskega IJssela) je nizozemski rokav reke Ren, ki teče proti severu in se na koncu izliva v IJsselmeer (pred dokončanjem jezu Afsluitdijk leta 1932, znanega kot Zuiderzee) in tako tudi naravno pristanišče v Severnem morju.
Poglej Indoevropski prajezik in IJssel
Indoevropski etimološki slovar
Indoevropski etimološki slovar (angleško Indo-European Etymological Dictionary), znan tudi z angleško kratico IEED je raziskovalni projekt Oddelka za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na Univerzi v Leidnu, ki ga je začel Peter Schrijver z ekipo leta 1991.
Poglej Indoevropski prajezik in Indoevropski etimološki slovar
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Indoevropski prajezik in Indoevropski jeziki
Jezikoslovna rekonstrukcija
Jezikoslovna rekonstrukcija pomeni ugotavljanje značilnosti hipotetičnega prednika (prajezika) dveh ali več znanih jezikov.
Poglej Indoevropski prajezik in Jezikoslovna rekonstrukcija
Keltiberščina
Keltiberščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti na Iberskem polotoku.
Poglej Indoevropski prajezik in Keltiberščina
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski prajezik in Keltski jeziki
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Indoevropski prajezik in Kir II.
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Indoevropski prajezik in Kostoboki
Kurganska hipoteza
Kurganska hipoteza (znana tudi kot kurganska teorija ali kurganski model) ali stepska teorija je najpogosteje sprejet predlog za identifikacijo proto-indoevropske domovine, iz katere so se indoevropski prajeziki razširili po Evropi, Evraziji in delih Azije.
Poglej Indoevropski prajezik in Kurganska hipoteza
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Indoevropski prajezik in Latvijci
Lepontščina
Lepontščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili keltski Leponti v severni Italiji, v rimski provinci Cisalpski Galiji (Gallia Cisalpina), kjer sicer obstajajo sledovi dveh starih keltskih jezikov: lepontskega in galskega.
Poglej Indoevropski prajezik in Lepontščina
Liburnijščina
Liburnijščina je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili antični Liburni na območju današnjega hrvaškega Jadrana (antično: Liburnije).
Poglej Indoevropski prajezik in Liburnijščina
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Indoevropski prajezik in Luna
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Indoevropski prajezik in Med
Mesapijščina
Mesapijščina ali mesapijski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapijcev v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Poglej Indoevropski prajezik in Mesapijščina
Morana
Morana in Živa Morána je bila staroslovanska boginja smrti, zime in teme.
Poglej Indoevropski prajezik in Morana
Naključje
Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.
Poglej Indoevropski prajezik in Naključje
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Indoevropski prajezik in Noč
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Poglej Indoevropski prajezik in Nož
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Indoevropski prajezik in Platon
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Indoevropski prajezik in Pontsko-kaspijska stepa
Primerjalna metoda
V jezikoslovju je primerjalna metoda tehnika za preučevanje razvoja jezikov.
Poglej Indoevropski prajezik in Primerjalna metoda
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Poglej Indoevropski prajezik in Rž
Rigveda
Rigveda (sanskrt ऋग्वेद - hvalnica, verz + - znanje) je starodavna indijska sveta zbirka hvalnic v vedskem sanskrtu, posvečenih bogovom (deve).
Poglej Indoevropski prajezik in Rigveda
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Indoevropski prajezik in Rimsko cesarstvo
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Indoevropski prajezik in Romanski jeziki
Samnij
Zemljevid staroveškega Samnija Samnij (oskansko Safinim, latinsko, italijansko Sannio) je bila staroveška regija v južni Italiji, naseljena s Samniti.
Poglej Indoevropski prajezik in Samnij
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Indoevropski prajezik in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Indoevropski prajezik in Sklon
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Indoevropski prajezik in Srebro
Stol (pohištvo)
Lesen stol z oblazinjenim sedalom Stol je tip sedeža, navadno z naslonjalom, namenjenega za sedenje ene osebe.
Poglej Indoevropski prajezik in Stol (pohištvo)
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Indoevropski prajezik in Stolp
Struma
Struma je reka na Balkanskem polotoku, dolga 415 kilometrov.
Poglej Indoevropski prajezik in Struma
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Indoevropski prajezik in Toharščina
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Indoevropski prajezik in Uran (mitologija)
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Indoevropski prajezik in Venera (mitologija)
Vernerjev zakon
Vernerjev zakon ali drugi germanski premik soglasnikov je skupina glasovnih sprememb praindoevropskih pripornikov v pragermanščini, ki jo je leta 1875 opisal in utemeljil danski jezikoslovec Karl Verner.
Poglej Indoevropski prajezik in Vernerjev zakon
Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov
Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, ruski filolog in indoeuropeist, * 21. avgust 1929, Moskva, Sovjetska zveza, † 7. oktober 2017.
Poglej Indoevropski prajezik in Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Indoevropski prajezik in Zlato
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Indoevropski prajezik in Zvalnik
Prav tako znan kot Indo-evropski prajezik, Praindoevropski jezik, Praindoevropščina.