Kazalo
158 odnosi: Afganistan, Afrikanščina, Albanščina, Albanologija, Anatolija, Anatolski jeziki, Anita (hetitski kralj), Aranščina, Argišti I., Arkansas, Armenščina, Avzoni, Azerbajdžan, Ščir, Šindžjang, Baltoslovanski jeziki, Baltski jeziki, Bengalci, Bojan Čop, Brata Grimm, Danščina, Elamščina, Enotri, Esperanto, Estonščina, Etimološki slovar slovanskih jezikov, Etruščani, Evlija Čelebi, Evrazijska stepa, Ferdinand Sommer, Ferganska dolina, Filistejci, Francoščina, Franz Bopp, Frekvence črk, Frigijščina, Germani, Germanski jeziki, Goti, Grščina, Grimmov zakon, Grki, Gruzija, Gutijci, Hatščina, Hati (Anatolija), Havaji, Hetitščina, Hetiti, Hildegard Striedter-Temps, ... Razširi indeks (108 več) »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Indoevropski jeziki in Afganistan
Afrikanščina
Afrikanski jezik (izvirno Afrikaans, imenovan tudi burščina, burski jezik) spada v germansko vejo indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Afrikanščina
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Indoevropski jeziki in Albanščina
Albanologija
Italiji Albanologija je interdisciplinarna veja humanistike, ki obravnava jezik, nošo, literaturo, umetnost, kulturo in zgodovino Albancev.
Poglej Indoevropski jeziki in Albanologija
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Indoevropski jeziki in Anatolija
Anatolski jeziki
Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Anatolski jeziki
Anita (hetitski kralj)
Anita, sin Pithane, je bil kralj Kušare, mesta, ki ga še niso prepoznali.
Poglej Indoevropski jeziki in Anita (hetitski kralj)
Aranščina
Aranščina je eden od avtohtonih jezikov v Španiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Aranščina
Argišti I.
Argišti I. je bil šesti znani kralj Urartuja, ki je vladal od 786 pr. n. št. do 764 pr. n. št. Leta 782 pr. n. št. je zgradil citadelo v Erebuni v sedanji armenski prestolnici Erevanu, * okoli 827 pr. n. št., † okoli 764 pr. n. št. Bil je sin kralja Menue Urartskega in nadaljeval osvajanja, ki so jih začeli njegovi predhodniki.
Poglej Indoevropski jeziki in Argišti I.
Arkansas
Arkansas (angleško) je ena od južnih zveznih držav ZDA.
Poglej Indoevropski jeziki in Arkansas
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Indoevropski jeziki in Armenščina
Avzoni
Ozemlje Avrunkov Avzoni (starogrško (Αὔσονες, Ausones, latinsko Aurunci, italijansko Ausoni) je ime, ki so ga grški pisci uporabljali za opis različnih italskih ljudstev, naseljenih v južnem in osrednjem delu Apeninskega polotoka.Encyclopædia Britannica, s.
Poglej Indoevropski jeziki in Avzoni
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Indoevropski jeziki in Azerbajdžan
Ščir
Ščir ali amarant (znanstveno ime Amaranthus) je svetovno razširjen rod enoletnic in nekajletnih trajnic, zelo sorodnih rodu Celosia (znana vrsta petelinov greben).
Poglej Indoevropski jeziki in Ščir
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Indoevropski jeziki in Šindžjang
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Indoevropski jeziki in Baltoslovanski jeziki
Baltski jeziki
Baltski jeziki so skupina indoevropskih jezikov, kamor spadajo litovski, latvijski in izumrli staropruski jezik.
Poglej Indoevropski jeziki in Baltski jeziki
Bengalci
Bengalci (বাঙালি Bangali), tudi Bangalees, so glavni Indo-Arijski etno-jezikovni narod.
Poglej Indoevropski jeziki in Bengalci
Bojan Čop
Bojan Čop, slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor in akademik, * 23. maj 1923, Ljubljana, † 3. avgust 1994, Ljubljana.
Poglej Indoevropski jeziki in Bojan Čop
Brata Grimm
Brata Grimm, Jacob Ludwig Karl (* 4. januar 1785, Hanau, † 20. september 1863, Berlin) in Wilhelm Karl Grimm (* 24. februar 1786, Hanau, † 16. december 1859, Berlin) sta znana kot jezikoslovca in zbiratelja pravljic (Grimmove pravljice).
Poglej Indoevropski jeziki in Brata Grimm
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Danščina
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Indoevropski jeziki in Elamščina
Enotri
Enotri so bili staro italsko pleme, naseljeno v južni Italiji od Pestruma do južne Kalabrije.
Poglej Indoevropski jeziki in Enotri
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Indoevropski jeziki in Esperanto
Estonščina
Estonščina je uralski jezik, ki je uradni jezik v baltski državi Estoniji in eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Indoevropski jeziki in Estonščina
Etimološki slovar slovanskih jezikov
Etimološki slovar slovanskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Etimološki slovar slovanskih jezikov
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Etruščani
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Indoevropski jeziki in Evlija Čelebi
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Indoevropski jeziki in Evrazijska stepa
Ferdinand Sommer
Ferdinand Sommer, nemški jezikoslovec, * 4. maj 1875, Trier, Nemčija, † 3. april 1962, München.
Poglej Indoevropski jeziki in Ferdinand Sommer
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Indoevropski jeziki in Ferganska dolina
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Indoevropski jeziki in Filistejci
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Indoevropski jeziki in Francoščina
Franz Bopp
Franz Bopp, nemški jezikoslovec, * 14. september 1791, † 23. oktober 1867.
Poglej Indoevropski jeziki in Franz Bopp
Frekvence črk
Frekvenca črk je značilnost besedila, ki se pogosto uporablja pri analizi besedil in še posebno v kriptografiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Frekvence črk
Frigijščina
Frigijščina je izumrli indoevropski jezik, ki je bil v starem veku razširjen v pokrajini Frigiji v osrednji Anatoliji.
Poglej Indoevropski jeziki in Frigijščina
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Indoevropski jeziki in Germani
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Indoevropski jeziki in Germanski jeziki
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Indoevropski jeziki in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Grščina
Grimmov zakon
Grimmov zakon ali prvi germanski premik soglasnikov je skupina glasovnih sprememb praindoevropskih zapornikov, kot so se razvili v pragermanščini.
Poglej Indoevropski jeziki in Grimmov zakon
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Indoevropski jeziki in Grki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Indoevropski jeziki in Gruzija
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Indoevropski jeziki in Gutijci
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Poglej Indoevropski jeziki in Hatščina
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Hati (Anatolija)
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej Indoevropski jeziki in Havaji
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Indoevropski jeziki in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Indoevropski jeziki in Hetiti
Hildegard Striedter-Temps
Hildegard Striedter-Temps, nemška slavistka, * 24. januar 1931, Gardelegen, Nemčija, † 19. april 1972, Dettingen, Nemčija.
Poglej Indoevropski jeziki in Hildegard Striedter-Temps
Hindijščina
Hindijščina je indoevropski jezik, ki ga večinoma govorijo v zveznih državah severne in srednje Indije.
Poglej Indoevropski jeziki in Hindijščina
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Indoevropski jeziki in Hispanija
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Indoevropski jeziki in Hurijščina
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Indoevropski jeziki in Iliri
Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju
Inštitut za slavistiko je oddelek, ki deluje v okviru Univerze na Dunaju.
Poglej Indoevropski jeziki in Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju
Indoarijski jeziki
Izvor indoarijskih jezikov. Indoarijski ali indijski jeziki so glavna jezikovna družina v Južni Aziji (ali na Indijski podcelini).
Poglej Indoevropski jeziki in Indoarijski jeziki
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Indoevropski prajezik
Indoiranski jeziki
Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Indoevropski jeziki in Indoiranski jeziki
Interlingua
Interlingua je umetni mednarodni pomožni jezik, ki ga je med letoma 1937 in 1951 razvilo Mednarodno združenje pomožnih jezikov (– IALA).
Poglej Indoevropski jeziki in Interlingua
Iranski jeziki
Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Indoevropski jeziki in Iranski jeziki
Iranski narodi
Iránski národi so, v etnično-jezikovnem smislu, potomci iranske veje starih Indo-irancev.
Poglej Indoevropski jeziki in Iranski narodi
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Indoevropski jeziki in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Italijanščina
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Italski jeziki
Jafetska teorija
Jafetska teorija je v jezikoslovju psevdoznanstvena teorija, ki postulira, da so kartvelski jeziki z območja Kavkaza povezani s semitskimi jeziki na Srednjem vzhodu.
Poglej Indoevropski jeziki in Jafetska teorija
Jezikovne manjšine v Italiji
V Italiji je veliko jezikovnih manjšin, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam.
Poglej Indoevropski jeziki in Jezikovne manjšine v Italiji
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Južnoslovanski jeziki
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Indoevropski jeziki in Kanaan
Karl Brugmann
Karl Brugmann, nemški jezikoslovec, * 16. marec 1849, † 29. junij 1919.
Poglej Indoevropski jeziki in Karl Brugmann
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Indoevropski jeziki in Kasiti
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Indoevropski jeziki in Katalonščina
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Indoevropski jeziki in Kültepe
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Indoevropski jeziki in Kelti
Kitajsko-tibetanski jeziki
Izraz kitajsko-tibetanski jeziki (tudi sino-tibetanski jeziki) označuje jezike iz družine več kot 400 jezikov, ki so po številu govorcev na drugem mestu za indo-evropskimi.
Poglej Indoevropski jeziki in Kitajsko-tibetanski jeziki
Klasični jezik
Klasični jezik je jezik z obsežnim književnim izročilom, ki ga lahko označimo kot »klasičnega«, kar pomeni, da mora biti starodaven, s samoniklo tradicijo, neodvisno od drugih tradicij, imeti pa mora tudi bogato zapuščino književnih del.
Poglej Indoevropski jeziki in Klasični jezik
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Klinopis
Kolo (prevozno sredstvo)
2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.
Poglej Indoevropski jeziki in Kolo (prevozno sredstvo)
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Indoevropski jeziki in Kositer
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Poglej Indoevropski jeziki in Kuča
Kuššara
Anatolije, Turčija Kuššara (hetitsko Kuššar) je bila v bronasti dobi kraljestvo v sedanji Anatoliji, Turčija.
Poglej Indoevropski jeziki in Kuššara
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Indoevropski jeziki in Kurlandija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Indoevropski jeziki in Latinščina
Latinska slovnica
Čeprav je latinščina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike.
Poglej Indoevropski jeziki in Latinska slovnica
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Indoevropski jeziki in Latvijščina
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Indoevropski jeziki in Latvijci
Liburnijščina
Liburnijščina je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili antični Liburni na območju današnjega hrvaškega Jadrana (antično: Liburnije).
Poglej Indoevropski jeziki in Liburnijščina
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Indoevropski jeziki in Liguri
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Indoevropski jeziki in Likija
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Indoevropski jeziki in Litovščina
Luka Repanšek
Luka Repanšek, slovenski jezikoslovec, filolog, primerjalni jezikoslovec, indo-iranist, sanskrtist, keltolog, univerzitetni profesor (docent), * 6. december 1987, Ljubljana.
Poglej Indoevropski jeziki in Luka Repanšek
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Poglej Indoevropski jeziki in Luvijci
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Indoevropski jeziki in Luzitanija
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Indoevropski jeziki in Madžarska
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Indoevropski jeziki in Mesapi
Mesapijščina
Mesapijščina ali mesapijski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapijcev v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Poglej Indoevropski jeziki in Mesapijščina
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Indoevropski jeziki in Mitani
Norveščina
Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Norveščina
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Indoevropski jeziki in Nosnik
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.
Poglej Indoevropski jeziki in Ogamska pisava
Onostranstvo
Onostránstvo je pojem s področja verovanja.
Poglej Indoevropski jeziki in Onostranstvo
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Indoevropski jeziki in Oroslav Caf
Oserijati
veliko ilirsko vstajo leta 6 Oserijati (latinsko: Osseriates), domnevno ilirsko pleme, ki je prebivalo ob reki Savi blizu izliva reke Vrbas Prebivali so med Kolapijani in Brevki in so nemara pripadali južnopanonski jezikovni skupini.
Poglej Indoevropski jeziki in Oserijati
Osmanščina
Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Indoevropski jeziki in Osmanščina
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Indoevropski jeziki in Paflagonija
Paul Deussen
Paul Deussen, nemški filozof, zgodovinar in indolog, * 7. januar 1845, Oberdreis, Nemška zveza, † 6. julij 1919, Kiel, Nemško cesarstvo.
Poglej Indoevropski jeziki in Paul Deussen
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Indoevropski jeziki in Pelazgi
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Perzijščina
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Indoevropski jeziki in Pizidija
Polglasnik
Polglasnik je samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke.
Poglej Indoevropski jeziki in Polglasnik
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Indoevropski jeziki in Poljščina
Praslovanščina
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Praslovanščina
Primerjalna metoda
V jezikoslovju je primerjalna metoda tehnika za preučevanje razvoja jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Primerjalna metoda
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Indoevropski jeziki in Prusi
Rigveda
Rigveda (sanskrt ऋग्वेद - hvalnica, verz + - znanje) je starodavna indijska sveta zbirka hvalnic v vedskem sanskrtu, posvečenih bogovom (deve).
Poglej Indoevropski jeziki in Rigveda
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Indoevropski jeziki in Romanski jeziki
Romščina
Rómščina (romsko rromani ćhib) je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 4,8 milijonov ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v Evropi.
Poglej Indoevropski jeziki in Romščina
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Indoevropski jeziki in Sabinci
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Indoevropski jeziki in Saki
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Indoevropski jeziki in Sanskrt
Sardinci
Sardinci.
Poglej Indoevropski jeziki in Sardinci
Severna Dvina
Severna Dvina (rusko Се́верная Двина́, Sе́vernaja Dvina, komitsko Вы́нва, Výnva) je reka v Vologdski in Arhangelski oblasti v severni Rusiji, ki se v Dvinskem zalivu izliva v Belo morje.
Poglej Indoevropski jeziki in Severna Dvina
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Indoevropski jeziki in Severnojadranski Veneti
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Indoevropski jeziki in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Indoevropski jeziki in Seznam jezikov
Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.
Poglej Indoevropski jeziki in Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam jezikovnih družin in jezikov
Ta članek je seznam vseh jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Seznam jezikovnih družin in jezikov
Seznam kod ISO 639-2
ISO 639 ima tri sezname kod.
Poglej Indoevropski jeziki in Seznam kod ISO 639-2
Sikuli
Karta predhelenske Sicilije Sikuli (latinsko Siculi, starogrško Sikeloi) so bili italsko pleme, v železni dobi naseljeno v vzhodni Siciliji.
Poglej Indoevropski jeziki in Sikuli
Singalščina
Singalščina (සිංහල) je materni jezik največje etnične skupnosti na Šrilanki, to so Singalci.
Poglej Indoevropski jeziki in Singalščina
Singalci
Singalci (singalsko සිංහල ජාතිය Sinhala Jathiya, znani tudi kot Hela ali Sinhale) so indoarijska etnična skupina izvorna na otoku Šrilanka.
Poglej Indoevropski jeziki in Singalci
Skandinavski polotok
Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Poglej Indoevropski jeziki in Skandinavski polotok
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Indoevropski jeziki in Sklon
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Indoevropski jeziki in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Indoevropski jeziki in Slovenščina
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Indoevropski jeziki in Slovnični spol
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Indoevropski jeziki in Stari Slovani
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Indoevropski jeziki in Staro asirsko cesarstvo
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Indoevropski jeziki in Staroitalska pisava
Stepska pot
Stepska pot je bila starodavna kopenska pot skozi Evrazijsko stepo, ki je bila aktivna predhodnica Svilne ceste.
Poglej Indoevropski jeziki in Stepska pot
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Indoevropski jeziki in Toharščina
Tračanščina
Tračánščina (redkeje tudi tráščina) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana.
Poglej Indoevropski jeziki in Tračanščina
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Indoevropski jeziki in Tračani
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Poglej Indoevropski jeziki in Urartščina
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Indoevropski jeziki in Ustanovitev Rima
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Indoevropski jeziki in Uzbekistan
Varja Cvetko Orešnik
Varja Cvetko Orešnik, slovenska jezikoslovka, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov, * 3. maj 1947, Ljubljana.
Poglej Indoevropski jeziki in Varja Cvetko Orešnik
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Indoevropski jeziki in Venetščina
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Indoevropski jeziki in Virusi
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Indoevropski jeziki in Vojničev rokopis
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Poglej Indoevropski jeziki in Vzhodna filozofija
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Indoevropski jeziki in Vzhodnoslovanski jeziki
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Indoevropski jeziki in Zahodna Dvina
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Indoevropski jeziki in Zahodna Evropa
Zaza
Zaze so iransko ljudstvo, ki govori zazaki, jezik, ki pripada indoevropski jezikovni družini.
Poglej Indoevropski jeziki in Zaza
Zgodovina Kazahstana
Zastava Kazahstana Kazahstan, največja država v celoti v Evrazijski stepi, je bila skozi zgodovino 'križišče' in dom številnih različnih ljudstev, držav in imperijev.
Poglej Indoevropski jeziki in Zgodovina Kazahstana
Zgodovina slovenskega besedotvorja
Slovensko besedotvorje se je začelo obravnavati leta 1811, ko je začela izhajati Vodnikova slovnica.
Poglej Indoevropski jeziki in Zgodovina slovenskega besedotvorja
Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.
Poglej Indoevropski jeziki in Zgodovina Tatarstana
Zima Vrščaj Holy
Zima Vrščaj Holy, slovenska mladinska pisateljica, urednica, publicistka in politična delavka, * 15. januar 1912, † 5. avgust 1998, Ljubljana.
Poglej Indoevropski jeziki in Zima Vrščaj Holy
Prav tako znan kot Indo-evropski jeziki, Indoeuropski jeziki, Indoevropejski jeziki, Kentumska skupina, Satemska skupina.