Kazalo
41 odnosi: Akceptor, Atomski polmer, Šibka kovina, Borova skupina, Dopiranje, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 5. periode, Fotodioda, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Halkopirit, IN, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Jedrska elektrarna, Jedrski reaktor, Kositer, Leó Szilárd, Mullikenova lestvica, Nihonij, Obarvano zlato, Orbitala, Polprevodniški laser, Polprevodnik, Razširitev periodnega sistema elementov, Rudnik Trepča, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Smitsonit, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Valenca, Vodik, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Zlato, 49 (število).
Akceptor
Dopiranje z aluminijem v silicijevem kristalu. Akceptor (sprejemnik) je dopant, ki se dodaja polprevodniku, da dobimo p-tip polprevodnika.
Poglej Indij in Akceptor
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Indij in Atomski polmer
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Poglej Indij in Šibka kovina
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Indij in Borova skupina
Dopiranje
Dopiranje je v proizvodnji polprevodnikov postopek vnosa nečistoč (v izredno majhnih količinah, v sledeh) v čiste oziroma prave polprevodnike, da bi spremenili njihove električne lastnosti.
Poglej Indij in Dopiranje
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Indij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Indij in Elektronska lupina
Element 5. periode
Element 5.
Poglej Indij in Element 5. periode
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Indij in Fotodioda
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Indij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Indij in Gostota elementov (podatkovna stran)
Halkopirit
Halkopirit je bakrov/železov sulfidni mineral s kemijsko formulo CuFeS2.
Poglej Indij in Halkopirit
IN
IN je lahko kratica oz.
Poglej Indij in IN
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Indij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Indij in Ionski polmer
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Indij in Izparilna toplota
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Indij in Jedrska elektrarna
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Indij in Jedrski reaktor
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Indij in Kositer
Leó Szilárd
Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Indij in Leó Szilárd
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Indij in Mullikenova lestvica
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Indij in Nihonij
Obarvano zlato
Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija) Obarvano zlato je zlitina zlata in določenih kovin v različnih razmerjih.
Poglej Indij in Obarvano zlato
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Indij in Orbitala
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Poglej Indij in Polprevodniški laser
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Indij in Polprevodnik
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Indij in Razširitev periodnega sistema elementov
Rudnik Trepča
Rudniki Trepča (albansko Miniera e Trepçës, srbsko Рудник Трепча / Rudnik Trepča) so velik industrijski kompleks na Kosovu, ki je 9 km severovzhodno od Kosovske Mitrovice.
Poglej Indij in Rudnik Trepča
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Indij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Indij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Indij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Indij in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kovin
Seznam kovin.
Poglej Indij in Seznam kovin
Smitsonit
Smitsonit ali cinkov kalavec je cinkov karbonat ZnCO3, ki kot sekundarni mineral nastaja v oksidacijskih conah skladov cinkovih rud.
Poglej Indij in Smitsonit
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Indij in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Indij in Tališča elementov (podatkovna stran)
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Indij in Valenca
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Indij in Vodik
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Indij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Indij in Zlato
49 (število)
49 (devétinštírideset) je naravno število, za katero velja velja 49.
Poglej Indij in 49 (število)