Kazalo
33 odnosi: Artemida, Četrta ženska sklanjatev, Četrta moška sklanjatev, Brižinski spomeniki, Chinval, Druga ženska sklanjatev, Esperanto, Etruščanska družba, Končnica (jezik), Latinska slovnica, Manska gelščina, Mušhuššu, Podstava, Povedek, Povedkovo določilo, Pridevnik, Prva ženska sklanjatev, Prva moška sklanjatev, Samostalniški zaimek, Seznam jezikoslovnih vsebin, Sklon, Slovenska slovnica, Slovnična oseba, Stridon, Tožilnik, Tretja moška sklanjatev, Tretja srednja sklanjatev, Tujka, Valirijski jeziki, Vezaj, Zaimek, Zapisovanje antičnih imen, Zvalnik.
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Imenovalnik in Artemida
Četrta ženska sklanjatev
V četrto žensko sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede ženskega spola (npr. dežurna dežurne).
Poglej Imenovalnik in Četrta ženska sklanjatev
Četrta moška sklanjatev
V četrto moško sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede moškega spola.
Poglej Imenovalnik in Četrta moška sklanjatev
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Imenovalnik in Brižinski spomeniki
Chinval
Chinval (– Chinvali) je mesto na Kavkazu in glavno mesto de facto neodvisne Republike Južne Osetije, ki je mednarodno priznana kot del Gruzije.
Poglej Imenovalnik in Chinval
Druga ženska sklanjatev
Po drugi ženski sklanjatvi sklanjamo samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, luč).
Poglej Imenovalnik in Druga ženska sklanjatev
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Imenovalnik in Esperanto
Etruščanska družba
Etruščanska družba je znana po spomenikih in izpopolnjenih napisih na njih, še posebej grobnic.
Poglej Imenovalnik in Etruščanska družba
Končnica (jezik)
Končnica je v jezikoslovju končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede.
Poglej Imenovalnik in Končnica (jezik)
Latinska slovnica
Čeprav je latinščina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike.
Poglej Imenovalnik in Latinska slovnica
Manska gelščina
Mánska gélščina ali mánščina (Gaelg) spada skupaj z irsko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Imenovalnik in Manska gelščina
Mušhuššu
Mušhuššu (𒈲𒄭𒄊), v preteklosti tudi sirrušu in sirruš, je bil mitološki hibrid, luskav zmaj z zadnjimi nogami podobnimi orlovim krempljem, mačjimi prednjimi nogami, dolgim vratom in repom, rogato glavo, kačjim jezikom in grebenom.
Poglej Imenovalnik in Mušhuššu
Podstava
Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr.
Poglej Imenovalnik in Podstava
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Poglej Imenovalnik in Povedek
Povedkovo določilo
Povedkovo določilo je del povedka ob pomožnem glagolu (vezi).
Poglej Imenovalnik in Povedkovo določilo
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Imenovalnik in Pridevnik
Prva ženska sklanjatev
V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico –e (npr. lip-a/lip-e).
Poglej Imenovalnik in Prva ženska sklanjatev
Prva moška sklanjatev
Po prvi moški sklanjatvi se sklanjajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnice -a, -ú, -é (korak, koraka; most, mostu; dan, dne).
Poglej Imenovalnik in Prva moška sklanjatev
Samostalniški zaimek
Samostálniški zaímek je samostalniška beseda, ki zamenjuje samostalnik in posredno poimenuje enoto stvarnosti.
Poglej Imenovalnik in Samostalniški zaimek
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Imenovalnik in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Imenovalnik in Sklon
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Imenovalnik in Slovenska slovnica
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Imenovalnik in Slovnična oseba
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Imenovalnik in Stridon
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Imenovalnik in Tožilnik
Tretja moška sklanjatev
V tretjo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami, npr.
Poglej Imenovalnik in Tretja moška sklanjatev
Tretja srednja sklanjatev
V tretjo srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami.
Poglej Imenovalnik in Tretja srednja sklanjatev
Tujka
Tújka je nepodomačena prevzeta beseda iz tujega jezika, ki ni popolnoma prilagojena jezikovnim zakonitostim slovenščine.
Poglej Imenovalnik in Tujka
Valirijski jeziki
Valirijski jeziki so izmišljena jezikovna družina iz zbirke fantazijskih romanov Georga R.R. Martina z naslovom Pesem ledu in ognja (A Song of Ice and Fire), in iz njihove televizijske priredbe Igra prestolov (Game of Thrones).
Poglej Imenovalnik in Valirijski jeziki
Vezaj
Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (v primerjavi s pomišljajem krajša črtica), ki se uporablja za vezanje besed.
Poglej Imenovalnik in Vezaj
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Imenovalnik in Zaimek
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Imenovalnik in Zapisovanje antičnih imen
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Imenovalnik in Zvalnik