Kazalo
37 odnosi: Admitanca, Algebrska geometrija, Število, Številski sistem, De Moivreova formula, E (matematična konstanta), Enota, Eulerjeva enačba, Eulerjeva formula, Fourierova vrsta, Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, Hiperbolično število, I, Impedanca, J, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Kondenzator, Konduktanca, Krožna matrika, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Kvaternion, Legendrova funkcija hi, Mandelbrotova množica, Matematična konstanta, Matrika vrtenja, Rafael Bombelli, Reaktanca, Relacija urejenosti, Riemannova domneva, Schrödingerjeva enačba, Sedemkotnik, Seznam števil, Seznam matematičnih vsebin, Susceptanca, Vektor (matematika).
Admitanca
Admitánca (oznaka Y) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost impedance.
Poglej Imaginarna enota in Admitanca
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Imaginarna enota in Algebrska geometrija
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Imaginarna enota in Število
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej Imaginarna enota in Številski sistem
De Moivreova formula
De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.
Poglej Imaginarna enota in De Moivreova formula
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Imaginarna enota in E (matematična konstanta)
Enota
Beseda enôta ima lahko več pomenov.
Poglej Imaginarna enota in Enota
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Imaginarna enota in Eulerjeva enačba
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Poglej Imaginarna enota in Eulerjeva formula
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Poglej Imaginarna enota in Fourierova vrsta
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, italijanski matematik, * 6. december 1682, Sinigaglia, Marke, Italija, † 26. september 1766.
Poglej Imaginarna enota in Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Imaginarna enota in Hiperbolično število
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Imaginarna enota in I
Impedanca
Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.
Poglej Imaginarna enota in Impedanca
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Poglej Imaginarna enota in J
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Imaginarna enota in Kompleksna ravnina
Kompleksno število
1.
Poglej Imaginarna enota in Kompleksno število
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Imaginarna enota in Kondenzator
Konduktanca
Konduktánca (oznaka G) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost električne upornosti.
Poglej Imaginarna enota in Konduktanca
Krožna matrika
Krožna matrika (tudi ciklična matrika) je posebna vrsta Toeplitzove matrike.
Poglej Imaginarna enota in Krožna matrika
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Imaginarna enota in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Imaginarna enota in Kvadratni koren števila 5
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Imaginarna enota in Kvaternion
Legendrova funkcija hi
Legendrova funkcija hi (običajna označba \chi_ (z)\) je v matematiki specialna funkcija katere Taylorjeva vrsta je tudi Dirichletova vrsta.
Poglej Imaginarna enota in Legendrova funkcija hi
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Poglej Imaginarna enota in Mandelbrotova množica
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Imaginarna enota in Matematična konstanta
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej Imaginarna enota in Matrika vrtenja
Rafael Bombelli
Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.
Poglej Imaginarna enota in Rafael Bombelli
Reaktanca
Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.
Poglej Imaginarna enota in Reaktanca
Relacija urejenosti
Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.
Poglej Imaginarna enota in Relacija urejenosti
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Imaginarna enota in Riemannova domneva
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Imaginarna enota in Schrödingerjeva enačba
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Imaginarna enota in Sedemkotnik
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Imaginarna enota in Seznam števil
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Imaginarna enota in Seznam matematičnih vsebin
Susceptanca
Susceptánca (oznaka B) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot imaginarni del admitance.
Poglej Imaginarna enota in Susceptanca
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Imaginarna enota in Vektor (matematika)
Prav tako znan kot I (število).