Kazalo
23 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Dalmacija (rimska provinca), Daorsi, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Franc Ksaver Lušin, Gencij, Ilirija, Ilirizem, Ilirske province, Illyrisches Blatt, Istra, Jožef Balant, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Koroška (vojvodina), Ljubljana, Nemška književnost na Slovenskem, Peter Kozler, Poknežena grofija Goriška in Gradiška, Primorska, Slovenska Istra, Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi, 11. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. avgust.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Avstrijsko cesarstvo
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Dalmacija (rimska provinca)
Daorsi
Zemljevid naselitve Ilirov Daorsi, včasih tudi Daversi, (antično grško: Δαόριζοι ali Δαούρσιοι, latinsko: Daorsei), ilirsko pleme, ki je od leta 300 do 50.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Daorsi
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Franc Ksaver Lušin
Gencij
Gencij (grško: Γένθιος, zadnji kralj ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je vladal od leta 181-168 pr. n. št., * ni znano, † okoli 168 pr. n. št., Italija. Njegovo ime je nastalo verjetno iz praindoevropskega korena *g'en- - zaploditi, sorodnega z latinskim gens, gentis – rod, pleme ali rasa.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Gencij
Ilirija
Ilirija lahko pomeni.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Ilirija
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Ilirsko kraljestvo in Ilirizem
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Ilirske province
Illyrisches Blatt
Naslovnica časopisa iz leta 1840 Illyrisches Blatt je bil nemški izobraževalno-razvedrilni časopis, ki je v letih 1819-1849 kot priloga časnika Laibacher Zeitung izhajal v Ljubljani pri tiskarni Kleinmayr.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Illyrisches Blatt
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Istra
Jožef Balant
Jožef Balant (tudi Walland), slovenski rimokatoliški duhovnik, goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, * 28. januar 1763, Nova vas pri Lescah, † 11. maj 1834, Gorica.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Jožef Balant
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Koroška (vojvodina)
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Ljubljana
Nemška književnost na Slovenskem
Poleg slovenske literarne produkcije je bila na Slovenskem prisotna še nemška literarna produkcija.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Nemška književnost na Slovenskem
Peter Kozler
''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Peter Kozler
Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Poknežena grofija Goriška in Gradiška (Gefürstete Grafschaft Görz und Gradis; Principesca Contea di Gorizia e Gradisca), zgodovinsko včasih okrajšano in črkovano kot »Goritz«, je bila kronska dežela Habsburžanov v Avstrijskem primorju na Jadranu, na mejnem območju današnjih Italije in Slovenije.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Primorska
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Poglej Ilirsko kraljestvo in Slovenska Istra
Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).
Poglej Ilirsko kraljestvo in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
11. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)
11.
Poglej Ilirsko kraljestvo in 11. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)
3. avgust
3.
Poglej Ilirsko kraljestvo in 3. avgust
Prav tako znan kot Kraljestvo Ilirija.