Kazalo
163 odnosi: Aegolius, Agathis australis, Aleuti, Ameriški klek, Antarktika, Aravkarijevke, Arboretum Volčji Potok, Ariège (departma), Atlaška cedra, Žaga Rog, Žičnica Golobar, Žled, Žledolom, Čepovanski dol, Črna štorklja, Črneča golobica, Črni bor, Balkanski bor, Balzamovec, Bela jelka, Bioindikator, Biološko orožje, Božično drevo, Bor (drevo), Borov pedic, Borov smolasti rak, Borovke, Bosanski bor, Brin, Cemprin, Chubut (provinca), Dendrologija, Divji petelin, Drevo, Duglazija, Dvorec Štatenberg, Ekološka katastrofa, Ekoregija, Endoderm, Fazan, Finski zaliv, Fitzroya cupressoides, Fotosinteza, Frankovska, Gangtok, Geografija Evrope, Geografija Nepala, Geološka časovna lestvica, Ginkovci, Golosemenke, ... Razširi indeks (113 več) »
Aegolius
Aegolius je majhen rod sov.
Poglej Iglavci in Aegolius
Agathis australis
Agathis australis, splošno znan po maorskem imenu kauri (izgovarja se), je iglavec iz družine Araucariaceae, ki ga najdemo severno od 38° J v severnih regijah Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Iglavci in Agathis australis
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Iglavci in Aleuti
Ameriški klek
Ameriški klek (znanstveno ime Thuja occidentalis) je vrsta rodu Thuja (klek), ki spada v družino cipresovk (Cupressaceae), pripadnic reda borovcev (Pinales).
Poglej Iglavci in Ameriški klek
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Iglavci in Antarktika
Aravkarijevke
Aravkarijevke (znanstveno ime Araucariaceae) so evolucijsko stara družina dreves iz debla iglavcev (Pinophyta).
Poglej Iglavci in Aravkarijevke
Arboretum Volčji Potok
Orhideja, razstavljena na razstavi tropskih metuljev in orhidej Potka v Arboretumu Arboretum Volčji Potok, tudi Souvanov park, je načrtno urejen park in nasad lesnatih rastlin (dreves in grmovnic, ki služijo v raziskovalno-prosvetne namene).
Poglej Iglavci in Arboretum Volčji Potok
Ariège (departma)
Ariège je departma v jugozahodni Franciji, v regiji Oksitanija.
Poglej Iglavci in Ariège (departma)
Atlaška cedra
Atlaška cedra (znanstveno ime Cedrus atlantica) je iglavec iz rodu ceder v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Iglavci in Atlaška cedra
Žaga Rog
Rog je poimenovanje za lokacijo v Kočevskem Rogu, kjer je med leti 1894 in 1914 deloval največji lesno predelovalni obrat na Kočevskem.
Poglej Iglavci in Žaga Rog
Žičnica Golobar
Žičnica Golobar, imenovana tudi Tolminka, je slovenski tehniški spomenik.
Poglej Iglavci in Žičnica Golobar
Žled
slovenskih gozdovih februarja 2014 tovorno vozilo Zaradi žledu poškodovan električni daljnovod postojnski železniški postaji februarja 2014 Žled (tudi požléd ali požlédica) je zaledenela oblika padavin na tleh – to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino.
Poglej Iglavci in Žled
Žledolom
Postojne februarja 2014Žledolòm je lomljenje delov dreves ali celih dreves zaradi žleda (obloge ledu na vejah in deblih).
Poglej Iglavci in Žledolom
Čepovanski dol
Čepovanski dol je dolina pod zahodnim robom Banjške planote.
Poglej Iglavci in Čepovanski dol
Črna štorklja
Črna štorklja (znanstveno ime Ciconia nigra) je velika ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi od Evrope preko vse severne Azije (razen skrajnega severa) do Tihega oceana in v južnem delu Afrike.
Poglej Iglavci in Črna štorklja
Črneča golobica
Črneča golobica (znanstveno ime Russula nigricans) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke.
Poglej Iglavci in Črneča golobica
Črni bor
Črni bor (znanstveno ime Pinus nigra) je vrsta bora.
Poglej Iglavci in Črni bor
Balkanski bor
Pinus peuce (makedonski bor ali balkanski bor) (srbohrvaško/makedonsko молика, molika; bolgarsko бяла мура, Byala mura) je vrsta bora, ki izvira iz gora Makedonije, Bolgarije, Albanije, Črne gore, Kosova, skrajemi jugozahodu Srbije in skrajni sever Grčije.
Poglej Iglavci in Balkanski bor
Balzamovec
Balzamovec (znanstveno ime Abies balsamea) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samoniklo v Severni Ameriki.
Poglej Iglavci in Balzamovec
Bela jelka
Bela jelka ali navadna jelka, tudi hoja, (znanstveno ime Abies alba) je iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem.
Poglej Iglavci in Bela jelka
Bioindikator
Primer bioindikatorskega organizma so lišaji, ki so občutljivi na onesnaženje zraka Bioindikator je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (»indikacijo«) stanja določenega ekosistema.
Poglej Iglavci in Bioindikator
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Iglavci in Biološko orožje
Božično drevo
Božično drevo je okrašeno drevesce, ponavadi vednozelen iglavec, kot so smreka, jelka ali bor, povezano s praznovanjem božiča, običaja, ki izhaja iz Nemčije in je povezano s svetim Bonifacijem.
Poglej Iglavci in Božično drevo
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Iglavci in Bor (drevo)
Borov pedic
Borov pedic (znanstveno ime Bupalus piniaria) je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen skoraj po celi zahodni Palearktiki, Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki.
Poglej Iglavci in Borov pedic
Borov smolasti rak
Borov smolasti rak je bolezen, ki jo na iglavcih, najpogosteje na borih, povzroča patogena gliva Fusarium circinatum.
Poglej Iglavci in Borov smolasti rak
Borovke
Borovke (znanstveno ime Pinaceae) so družina dreves in grmičevja iz debla iglavcev, ki rastejo po večjem delu severne poloble.
Poglej Iglavci in Borovke
Bosanski bor
Bosanski bor ali Heldreichov bor, znanstveno ime Pinus holdreichii (sinonim P. leucodermis; družina Pinaceae) je vrsta bora, ki izvira iz goratih območij Balkana in južne Italije.
Poglej Iglavci in Bosanski bor
Brin
Brini so igličaste rastline iz rodu Juniperus, družina cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Iglavci in Brin
Cemprin
Cemprin, tudi švicarski bor ali limba (znanstveno ime Pinus cembra) je vrsta bora, ki se pojavlja v Alpah in Karpatih, na Poljskem (Tatre), v Švici, Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na Slovaškem, v Ukrajini in Romuniji.
Poglej Iglavci in Cemprin
Chubut (provinca)
Chubut je provinca v južni Argentini.
Poglej Iglavci in Chubut (provinca)
Dendrologija
Drevo Dendrologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: -λογία, -logia, veda) je veda in študija o olesenelih rastlinah (drevesa, grmi).
Poglej Iglavci in Dendrologija
Divji petelin
Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.
Poglej Iglavci in Divji petelin
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Iglavci in Drevo
Duglazija
''Pseudotsuga menziesii'' ''Pseudotsuga menziesii'' Duglazija (znanstveno ime Pseudotsuga menziesii) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samorasla v zahodnem delu Severne Amerike.
Poglej Iglavci in Duglazija
Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg je baročni dvorec v bližini kraja Makole, na obrobju Haloz in nad reko Dravinjo.
Poglej Iglavci in Dvorec Štatenberg
Ekološka katastrofa
Ekološka katastrofa v sestavi in delovanju ekosistemov povzroča spremembe, ki ovirajo ali preprečujejo samoobnovo in samočiščenje življenjskih združb.
Poglej Iglavci in Ekološka katastrofa
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Iglavci in Ekoregija
Endoderm
Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.
Poglej Iglavci in Endoderm
Fazan
Fazan (znanstveno ime Phasianus colchicus) je ptica, ki spada v družino poljskih kur.
Poglej Iglavci in Fazan
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Poglej Iglavci in Finski zaliv
Fitzroya cupressoides
Fitzroya je monotipski rod iz družine cipresovk.
Poglej Iglavci in Fitzroya cupressoides
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Iglavci in Fotosinteza
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Iglavci in Frankovska
Gangtok
Gangtok je mesto, občina, glavno mesto in največje naseljeno mesto indijske zvezne države Sikim.
Poglej Iglavci in Gangtok
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Iglavci in Geografija Evrope
Geografija Nepala
Nepal meri približno 885 km v dolžino svoje himalajske osi in med 150 do 250 kilometrov prečno.
Poglej Iglavci in Geografija Nepala
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Iglavci in Geološka časovna lestvica
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Iglavci in Ginkovci
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Iglavci in Golosemenke
Golovec
Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.
Poglej Iglavci in Golovec
Gorovje Cardamom
Gorovje Cardamom (kmersko ជួរភ្នំក្រវាញ, Chuŏr Phnum Krâvanh; tajsko ทิวเขาบรรทัด, Thio Khao Banthat) ali gorovje Krâvanh je gorovje na jugozahodu Kambodže in vzhodne Tajske.
Poglej Iglavci in Gorovje Cardamom
Gozdarstvo v Sloveniji
Gozdarstvo v Sloveniji predstavlja manj kot odstotek državnega bruto domačega proizvoda in zaposluje dokaj malo ljudi.
Poglej Iglavci in Gozdarstvo v Sloveniji
Gozdna meja
Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.
Poglej Iglavci in Gozdna meja
Grška jelka
Grška jelka (znanstveno ime Abies cephalonica) je iglasto drevo, ki je samoniklo v goratih predelih Grčije.
Poglej Iglavci in Grška jelka
Grilček
Grilček (znanstveno ime Serinus serinus) je majhna ptica pevka iz družine ščinkavcev, ki živi v Sredozemlju in v Evropi severno do Baltika.
Poglej Iglavci in Grilček
Hemiceluloza
Hemiceluloze so razmeroma kratki in razvejani homo- in heteropolimeri polisaharidov.
Poglej Iglavci in Hemiceluloza
Himalajska cedra
Himalajska cedra (znanstveno ime Cedrus deodara) je samorasli iglavec Himalaje, Afganistana, Pakistana in Belučistana.
Poglej Iglavci in Himalajska cedra
Horvatova kuščarica
Horvatova, velebitska ali gorska kuščarica (znanstveno ime Iberolacerta horvathi) je plazilec iz družine kuščaric (Lacertidae).
Poglej Iglavci in Horvatova kuščarica
Hrčki
Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.
Poglej Iglavci in Hrčki
Iglasti gozd
Iglasti gozd, Ontario, Kanada. Iglasti gozd (ljudsko tudi črni gozd) je gozdno zemljišče, na katerem je več kot 75 % dreves iglavcev.
Poglej Iglavci in Iglasti gozd
Japonska kriptomerija
Japonska kriptomerija (znanstveno ime Cryptomeria japonica) je vednozeleno iglasto drevo iz družine cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Iglavci in Japonska kriptomerija
Japonski macesen
Japonski macesen, japonsko karamatsu (唐松) (znanstveno ime Larix kaempferi), je vrsta macesna, ki je domorodna v gorah japonskih regij Chūbu in Kantō v osrednjem delu otoka Honšu.
Poglej Iglavci in Japonski macesen
Jelka
Jelka je lahko.
Poglej Iglavci in Jelka
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Poglej Iglavci in Jelka (rod)
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Iglavci in Jura
Kalifornijska toreja
Kalifornijska toreja (znanstveno ime Torreya californica) je veliko vednozeleno drevo, ki je domorodno v Kaliforniji in ne prenese hladnejšega podnebja.
Poglej Iglavci in Kalifornijska toreja
Karakorum
Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).
Poglej Iglavci in Karakorum
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Iglavci in Karbon
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi (perzijsko: جنگل های کاسپینی هیرکانی) so območje bujnih nižinskih in gorskih gozdov, ki pokrivajo približno 55.000 kvadratnih kilometrov, ki mejijo na obale Kaspijskega jezera v Iranu in del Azerbajdžana.
Poglej Iglavci in Kaspijski hirkanski mešani gozdovi
Kavkaška jelka
Kavkaška jelka (znanstveno ime Abies nordmanniana) je iglasto drevo, ki izvira iz gora južno in vzhodno od Črnega morja, avtohtona pa je tudi v Turčiji, Gruziji in na območju Kavkaza.
Poglej Iglavci in Kavkaška jelka
Kisli dež
Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.
Poglej Iglavci in Kisli dež
Kolofonija
Kos kolofonije Kolofonija (tudi kalofonija) je smolnata snov, ki jo pridobivamo iz borov in drugih iglavcev s segrevanjem, pri čemer izhlapijo hlapni terpeni.
Poglej Iglavci in Kolofonija
Koničasta mušnica
Koničasta mušnica (znanstveno ime Amanita virosa) je strupena goba iz družine mušničark.
Poglej Iglavci in Koničasta mušnica
Krkonoši
Krkonoše (češko) ali Karkonosze (poljsko) nemško Riesengebirge, šlezijska nemščina Riesageberge) je gorovje na severu Češke in jugozahodu Poljske. Je del gorovja Sudeti (del Češkega masiva). Češko-poljska meja, ki ločuje zgodovinski regiji Češko in Šlezijo, poteka vzdolž glavnega grebena.
Poglej Iglavci in Krkonoši
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Iglavci in Ksilem
Kurilski naravni rezervat
Kurilski naravni rezervat (rusko Курильский заповедник) (tudi Kurilski) je ruski zapovednik (strogi ekološki rezervat), ki pokriva severni in južni del otoka Kunašir, največjega in najbolj južnega med Kurilskimi otoki, ki se razteza med otokom Hokaido, Japonska do polotoka Kamčatka na Daljnem vzhodu Rusije.
Poglej Iglavci in Kurilski naravni rezervat
Lactarius indigo
Lactarius indigo je široko razširjena gliva iz družine golobičarke, ki raste na območju Severne in Srednje Amerike ter Vzhodne Azije.
Poglej Iglavci in Lactarius indigo
Laguna Orbetello
250px Laguna Orbetello (v italijanskem izvirniku Laguna di Orbetello), je laguna v severnem Tirenskem morju, južno od mesta Grosseto.
Poglej Iglavci in Laguna Orbetello
Lawsonova pacipresa
Lawsonova pacipresa (znanstveno ime Chamaecyparis lawsoniana) je vrsta rodu Chamaecyparis (pacipresa), ki spada v družino cipresovk (Cupressaceae), pripadnic reda borovcev (Pinales).
Poglej Iglavci in Lawsonova pacipresa
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Iglavci in Libanonska cedra
Life on Earth (TV serija)
Life on Earth: A Natural History Davida Attenborougha je britanska televizijska naravoslovna serija, ki jo je posnel BBC v sodelovanju z Warner Bros.
Poglej Iglavci in Life on Earth (TV serija)
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Iglavci in Ligurija
Limonen
Limonen je brezbarven, tekoč ogljikovodik, ki ga uvrščamo med monociklične terpene.
Poglej Iglavci in Limonen
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Iglavci in Listavec
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu je kopenski habitatni tip zmernega podnebja, ki ga je opredelil Svetovni sklad za naravo, z ekoregijami širokolistnega drevja ter z ekoregijami mešanega gozda iglavcev in širokolistnega drevja.
Poglej Iglavci in Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Mala uharica
Mala uharica (znanstveno ime Asio otus).
Poglej Iglavci in Mala uharica
Mamutovec
Mamutovec, znan tudi kot orjaška ali gorska sekvoja, (znanstveno ime Sequoiadendron giganteum) je vrsta drevesa iz rodu Sequoiadendron, ki lahko v višino zrase več kot 75 m, deblo pa ima obseg 29 m. Doseže lahko starost več tisoč let.
Poglej Iglavci in Mamutovec
Mariborski park
Mariborski park je park, ki leži severno od starega mestnega jedra v Mariboru.
Poglej Iglavci in Mariborski park
Mesosa nebulosa
Mesosa nebulosa je vrsta hrošča iz družine kozličkov, razširjena po večjem delu Evrope vzhodno do Kavkaza in po Sredozemlju.
Poglej Iglavci in Mesosa nebulosa
Naravni rezervat Altaj
Naravni rezervat Altaj (rusko: Алтайский заповедник, Altajskij Zapovednik) je ruski 'zapovednik' (svetišče, strogi naravni rezervat) v Altajskih gorah na jugu Sibirije, Rusija.
Poglej Iglavci in Naravni rezervat Altaj
Narodni park okameneli gozd Jaramillo
Narodni park okameneli gozd Jaramillo (špansko Bosques Petrificados de Jaramillo National Park) je zavarovano območje okamenelega lesa v departmaju Deseado, na severovzhodu province Santa Cruz v Argentini.
Poglej Iglavci in Narodni park okameneli gozd Jaramillo
Navadna smreka
Navadna smreka ali evropska smreka (Picea abies) je vrsta smreke, ki izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope.
Poglej Iglavci in Navadna smreka
Navadna tisa
Navadna tisa (znanstveno ime Taxus baccata) je iglavec iz družine tisovk, ki je v Sloveniji zavarovana rastlina od leta 1976.
Poglej Iglavci in Navadna tisa
Navadni brin
Navadni brin, znanstveno ime Juniperus communis, je vrsta iz rodu Juniperus (brin), družina Cupressaceae (cipresovke).
Poglej Iglavci in Navadni brin
Navadni macesen
Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.
Poglej Iglavci in Navadni macesen
Obalna sekvoja
Obalna sekvoja (znanstveno ime Sequoia sempervirens) je velik, pokončen zimzelen iglavec, ki je domoroden na zahodni obali ZDA.
Poglej Iglavci in Obalna sekvoja
Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Šmarje pri Jelšah je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Iglavci in Občina Šmarje pri Jelšah
Obmorski bor
Obmorski bor (znanstveno ime Pinus pinaster) je drevo, ki spada v družino borovk.
Poglej Iglavci in Obmorski bor
Ognjeni vihar
Narodnem parku Yellowstone leta 1988 Ognjeni vihar (tudi ognjena nevihta) je izredno nevaren pojav, ki ob ustreznih pogojih nastane ob velikih (predvsem gozdnih) požarih.
Poglej Iglavci in Ognjeni vihar
Okameneli gozd v Chemnitzu
Okameneli gozd leta 1964 Okameneli gozd v Chemnitzu je okamneli gozd v Chemnitzu v Nemčiji.
Poglej Iglavci in Okameneli gozd v Chemnitzu
Omorika
Omorika ali Pančićeva smreka (znanstveno ime Picea omorika) je iglavec iz družine borovk.
Poglej Iglavci in Omorika
Oneško jezero
Oneško jezero (znan tudi kot Onego, rusko: Онежское озеро, tr Onežskoje ozero; IPA:.; finsko: Ääninen ali Äänisjärvi; karelijsko: Oniegu ali Oniegu-Järve; Veps: Änine ali Änižjärv) je jezero v severozahodnem evropskem delu Rusije, na ozemlju Republike Karelije, Leningrajska oblast in Vologda oblast.
Poglej Iglavci in Oneško jezero
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Iglavci in Opraševanje
Paleocen
Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.
Poglej Iglavci in Paleocen
Patagonija
Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.
Poglej Iglavci in Patagonija
Pečora
Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.
Poglej Iglavci in Pečora
Pinija
Pínija (znanstveno ime Pinus pinea), znana tudi pod imenom italijanski bor, sredozemski bor ali dežnik je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Iglavci in Pinija
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Iglavci in Pirin
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Poglej Iglavci in Plod
Poganjek
Glede na red ločujemo glavni poganjek (pri drevesih deblo) in stranske poganjke (pri drevesih veje in vejice). Na sliki je pripadnik aravkarijevk (Araucariaceae). Poganjek je rastlinsko steblo z listi in cvetovi.
Poglej Iglavci in Poganjek
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Iglavci in Pohorje
Polegli brin
Polegli brin (znanstveno ime Juniperus horizontalis) je vrsta iz rodu Juniperus (brin), družina Cupressaceae (cipresovke), ki je samonikla v Severni Ameriki.
Poglej Iglavci in Polegli brin
Prave veverice
orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.
Poglej Iglavci in Prave veverice
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Iglavci in Rastline
Rastlinstvo Irske
Irska je v atlantski evropski pokrajini cirkumborealne regije znotraj holarktike.
Poglej Iglavci in Rastlinstvo Irske
Rdeča mušnica
Rdeča mušnica (znanstveno ime Amanita muscaria) je strupena goba iz družine mušničark (Amanitaceae).
Poglej Iglavci in Rdeča mušnica
Rdečerjava mlečnica
Rdečerjava mlečnica (znanstveno ime Lactarius rufus) je gliva s pogojno užitno gobo iz družine golobičarke.
Poglej Iglavci in Rdečerjava mlečnica
Rdeči bor
Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.
Poglej Iglavci in Rdeči bor
Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst
17.
Poglej Iglavci in Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst
Rdeči seznam IUCN potencialno ogroženih vrst
19.
Poglej Iglavci in Rdeči seznam IUCN potencialno ogroženih vrst
Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Rastline)
19.
Poglej Iglavci in Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Rastline)
Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst
17.
Poglej Iglavci in Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst
Rušje
Rušje (znanstveno ime Pinus mugo) je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).
Poglej Iglavci in Rušje
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Iglavci in Rusija
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Iglavci in Semenke
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Iglavci in Seznam bioloških vsebin
Simetrija (biologija)
Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.
Poglej Iglavci in Simetrija (biologija)
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Poglej Iglavci in Skalno gorovje
Slanikova golobica
Slanikova golobica (znanstveno ime Russula xerampelina) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke.
Poglej Iglavci in Slanikova golobica
Smrdljivi brin
Smrdljivi brin, (znanstveno ime Juniperus sabina) je vednozeleni grm, ki je razširjen po osrednji in vzhodni Evropi ter zahodni in osrednji Aziji od Španije do vzhodne Sibirije, običajno na nadmorskih višinah med 1.000 in 3.300 metri.
Poglej Iglavci in Smrdljivi brin
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Iglavci in Smreka
Smrekova smola
Smrekova smola je ena izmed vrst drevesnih smol, ki jo izloča smreka.
Poglej Iglavci in Smrekova smola
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Iglavci in Socvetje
Soplodje
Prerezana figa, os socvetja obdaja plodiče oreške Prerezan ananas, os socvetja omeseni Soplodje je navidez enoten plod nastal iz socvetja.
Poglej Iglavci in Soplodje
Srebrna jelka
Srebrna jelka (znanstveno ime Abies procera) je iglasto drevo, ki je samoniklo na zahodni obali ZDA, od koder so ga kot okrasno drevo kasneje razširili po vsem svetu.
Poglej Iglavci in Srebrna jelka
Srednjesibirsko višavje
Srednjesibirsko višavje (Srednesibirskoje ploskogorje; Орто Сибиир хаптал хайалаахсирэ) je obsežno gorato območje v Sibiriji, eni od velikih ruskih pokrajin.
Poglej Iglavci in Srednjesibirsko višavje
Stela (botanika)
Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema).
Poglej Iglavci in Stela (botanika)
Storž
črnega bora (''Pinus nigra'') Storž ali češarek (strobilus) je večinoma olesenelo socvetje oz.
Poglej Iglavci in Storž
Svanetija
Svanetija (gruzijsko სვანეთი, Svaneti; v antičnih virih Suania) je zgodovinska regija v Gruziji, na severozahodu države.
Poglej Iglavci in Svanetija
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Iglavci in Tajga
Terpentin
Terpentin je brezbarvna tekočina, ki se pridobiva z destilacijo drevesne smole, predvsem smole iglavcev.
Poglej Iglavci in Terpentin
Tisa (rod)
Tisa (znanstveno ime Taxus) je rod drobnih igličastih dreves ali grmovnic iz družine Taxaceae.
Poglej Iglavci in Tisa (rod)
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Iglavci in Toskana
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Iglavci in Trias
Užitna golobica
Užitna golobica (znanstveno ime Russula vesca) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke.
Poglej Iglavci in Užitna golobica
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Iglavci in Ukrajina
Valdivijski deževni gozd
Valdivijski deževni gozdovi (NT0404) so ekoregija na zahodni obali južne Južne Amerike v Čilu in segajo do Argentine.
Poglej Iglavci in Valdivijski deževni gozd
Vednozelena cipresa
Vednozelena cipresa, tudi sredozemska cipresa (znanstveno ime Cupressus sempervirens) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo v sredozemskem podnebju, razširjeno pa je od južnega dela Portugalske in Maroka na zahodu do Irana na vzhodu.
Poglej Iglavci in Vednozelena cipresa
Velbičevka
Velbičevka (angleško welwitschia) je edini rod gnetovcev (Gnetophyta), monotipična golosemenka, v razredu Welwitschiopsida z vsega eno vrsto Welwitschia mirabilis, ki raste v suhih krajih na majhnem obalnem in priobalnem območju Angole in Namibije, v puščavi Namib.
Poglej Iglavci in Velbičevka
Velika hruševa bolšica
Velika hruševa bolšica (znanstveno ime Cacopsylla pyrisuga) je vrsta polkrilcev iz družine bolšic, razširjena po Evropi in Zahodni Aziji.
Poglej Iglavci in Velika hruševa bolšica
Veliki detel
Veliki detel (znanstveno ime Dendrocopos major) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi po večjem delu Evrazije in na skrajnem severu Afrike.
Poglej Iglavci in Veliki detel
Veluwe
Greben na Renderklippen v bližini Heerdeja. Jutranja megla visi nad Planken Wambuis, Ede, v Veluweju Veluwe je z gozdom bogato hribovje (1100 km 2) v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Iglavci in Veluwe
Vladimir Ravnik
Vladimir (Vlado) Ravnik, slovenski botanik in ilustrator, * 7. oktober 1924, Kranj, † 9. februar 2017.
Poglej Iglavci in Vladimir Ravnik
Volemija
Volemija (znanstveno ime Wollemia nobilis) je rod iglavcev iz družine Araucariaceae, ki kot endemit uspeva v Avstraliji.
Poglej Iglavci in Volemija
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik v Petanjcih v Prekmurju.
Poglej Iglavci in Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Vrtača
Dutovljah Vrtače so kraške globeli ali kotanje, pri katerih je globina manjša od premera.
Poglej Iglavci in Vrtača
Yarlung Tsangpo
Yarlung Tsangpo, imenovana tudi Yarlung Zangbo in Yalu Zangbu je zgornji tok reke Brahmaputra v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem.
Poglej Iglavci in Yarlung Tsangpo
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Iglavci in Zalubniki
Zavarovana območja Albanije
Kljub temu, da je Albanija relativno majhna država, je izjemno bogata z biotsko raznovrstnostjo.
Poglej Iglavci in Zavarovana območja Albanije
Zeleni bor
Zeleni bor ali gladki bor, ponekod tudi Weymouthov bor (znanstveno ime Pinus strobus), je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).
Poglej Iglavci in Zeleni bor
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Iglavci in Zemlja
1 E5 m³
Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 105 m³ in 106 m³.
Poglej Iglavci in 1 E5 m³
Prav tako znan kot Coniferophyta, Iglavec, Pinophyta, Pinopsida, Storžnjaki, .