Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Hurijščina

Index Hurijščina

Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.

22 odnosi: Aglutinacijski jezik, Šattivaza, Enki, Gutijci, Hetitski klinopis, Huriti, Kanaan, Kikija, Klinopis, Lulubi, Mitani, Sargon Akadski, Staro asirsko cesarstvo, Tell Brak, Tiš-atal, Turuki, Ušpija, Ugarit, Ugaritska abeceda, Ugaritska besedila, Urartščina, Zalpuva.

Aglutinacijski jezik

Aglutinacijski jezik je jezik, ki besede in oblike tvori z lepljenjem sestavnih pomenskih delov; gre za nekakšno mehanično sklapljanje.

Novo!!: Hurijščina in Aglutinacijski jezik · Poglej več »

Šattivaza

Šattivaza (huritsko Kili-Tešup), včasih tudi Kurtivaza ali Mattivaza, je bil v 14.

Novo!!: Hurijščina in Šattivaza · Poglej več »

Enki

Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.

Novo!!: Hurijščina in Enki · Poglej več »

Gutijci

Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.

Novo!!: Hurijščina in Gutijci · Poglej več »

Hetitski klinopis

Tablica z besedilom v hetitskem klinopisu Hetitski klinopis je različica klinopisa, prirejena za pisanje hetitskega jezika.

Novo!!: Hurijščina in Hetitski klinopis · Poglej več »

Huriti

Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Hurijščina in Huriti · Poglej več »

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Novo!!: Hurijščina in Kanaan · Poglej več »

Kikija

Kikija (na napisih mKi-ik-ki-a je bil 28. vladar Asirije. Na Seznamu asirskih kraljev je umeščen za Sulilijem in pred Akijo.I.J. Gelb (1954). "Two Assyria King Lists". Journal of Near Eastern Studies. 13 (4): 212–213, 224. doi: 10.1086/371224. Uvrščen je v skupino vladarjev, "katerih eponimi niso znani", kar kaže, da je vladal pred obdobjem, v katerem so po voljenih limmujih poimenovali vladarska leta aktualnega vladarja. Dolžina njegovega vladanja je zato nedoločena. Njegovo ime je na dveh seznamih asirskih kraljev, na tretjem pa je mesto, kjer bi lahko bil, poškodovano. Omenjen je tudi v napisih dveh naslednikov. Ašur-rim-nišešu (okoli 1398 pr. n. št. - okoli 1391 pr. n. št.) med graditelji obzidja v Ašurju kot prvega omenja Kikijo. Šalmaneser II., ki je dokončal obnovo obzidja, med prejšnjimi graditelji omenja tudi Kikijo. Gradnja obrambnega obzidja Ašurja kaže, da je Kikija dosegel neodvisnost od propadajočega Novosumerskega cesarstva. Prejšnji šakkanakku Asirije (KIŠ.NITA2) in glavni sodnik Zarikum, ki je na obstoječih kopijah seznamov asirskih kraljev izpuščen, je bil sodobnik in vazal Šulgija (okoli 2029 pr. n. št. — okoli 1982 pr. n. št.) in Naram-Sina Urskega (okoli 1981 pr. n. št. - okoli 1973 pr. n. št.), zato se domneva, da je Kikija zagotovo vladal kasneje. Arthur Ungnad je za imeni Kikija in Ušpija domneval, da sta huritski (BA VI, 5, str. 13), sodobne raziskave pa so njegovo domnevo omajale.

Novo!!: Hurijščina in Kikija · Poglej več »

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Novo!!: Hurijščina in Klinopis · Poglej več »

Lulubi

Lulubi (akadsko 𒇻𒇻𒉈, Lu-lu-bi ali akadsko 𒇻𒇻𒉈𒆠, Lu-lu-biki, "Država Lulubov") je bila skupina prediranskih plemen v 3.

Novo!!: Hurijščina in Lulubi · Poglej več »

Mitani

Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Novo!!: Hurijščina in Mitani · Poglej več »

Sargon Akadski

Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.

Novo!!: Hurijščina in Sargon Akadski · Poglej več »

Staro asirsko cesarstvo

Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.

Novo!!: Hurijščina in Staro asirsko cesarstvo · Poglej več »

Tell Brak

Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.

Novo!!: Hurijščina in Tell Brak · Poglej več »

Tiš-atal

Tiš-atal (huritsko 𒋾 𒅖 𒀀 𒊑) je bil endan Urkeša.

Novo!!: Hurijščina in Tiš-atal · Poglej več »

Turuki

Lulubov Turuki, včasih tudi Tukri, so bili ljudstvo, ki je bilo v bronasti in železni dobi naseljeno v Mezopotamiji in gorovju Zagros v jugozahodni Aziji.

Novo!!: Hurijščina in Turuki · Poglej več »

Ušpija

Ušpija (akadsko 𒍑𒉿𒀀, Uš-pi-a) je bil zgodnji asirski kralj, ki je vladal od okoli 2050 do 2030 pr.

Novo!!: Hurijščina in Ušpija · Poglej več »

Ugarit

Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).

Novo!!: Hurijščina in Ugarit · Poglej več »

Ugaritska abeceda

Ugaritska abeceda je iz klinopisa izpeljana soglasniška abeceda (abdžad).

Novo!!: Hurijščina in Ugaritska abeceda · Poglej več »

Ugaritska besedila

Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.

Novo!!: Hurijščina in Ugaritska besedila · Poglej več »

Urartščina

Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.

Novo!!: Hurijščina in Urartščina · Poglej več »

Zalpuva

Hetitsko cesarstvo z "Zalpuvo na Črnem morju"; Zalpuva iz Analov Hatušilija I. je postavljena v Tilmen Höyük okoli 90 kilometers severovzhodno od Alalaha Zalpuva ali Zalpa je še neodkrito mesto v Anatoliji, ustanovljeno v bronasti dobi okoli 17.

Novo!!: Hurijščina in Zalpuva · Poglej več »

Preusmerja sem:

Huritščina.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »