Kazalo
43 odnosi: Širokolistna zvončnica, Čičerika, Baltski ščit, Barje, Borovnica (grm), Brezklasno lisičje, Džjudžajgov, Deževni gozd, Denudacija, Geografija, Geografija Evrope, Geografija Združenih držav Amerike, Harpaphe haydeniana, Humus, Jordanija, Kaktusovke, Kelacija, Kijevsko zajezitveno jezero, Kmetijstvo brez obdelave tal, Kraško polje, Krajina in reka Miruša, Kroženje ogljika, Majaron, Narodni park Yala, Pelagično območje, Prehranjevalni splet, Premog, Preperevanje, Prerija, Prstasti trstikovec, Rastlinski opad, Rastlinstvo Alp, Seznam ekoloških vsebin, Srednji trpotec, Strige, Suhe južine, Sumapaz páramo, Tajga, Toplotna prevodnost, Trepetavke, Učna pot po gozdovih Bistre, Vrtača, Vrtnica.
Širokolistna zvončnica
Širokolistna zvončnica (znanstveno ime Campanula latifolia) je zelnata rastlina slovenskih gozdov v planinskih področjih.
Poglej Humus in Širokolistna zvončnica
Čičerika
Rastlina čičerike Číčerka ali čičerika (znanstveno ime Cicer arietinum) je stročnica iz družine metuljnic (Fabaceae), reda Faboideae.
Poglej Humus in Čičerika
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Humus in Baltski ščit
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Humus in Barje
Borovnica (grm)
Borovníca (znanstveno ime Vaccinium myrtillus) tudi navadna borovnica, gozdna borovnica, črnica raste po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope.
Poglej Humus in Borovnica (grm)
Brezklasno lisičje
Brezklasno lisičje (znanstveno ime Huperzia selago) je lisičjakovka, ki razvije pokončna, pravilno dihotomno razvita, razvejana stebla z enako dolgimi stranskimi poganjki.
Poglej Humus in Brezklasno lisičje
Džjudžajgov
Džjudžajgov (kitajsko: 九寨沟, pinjin – Jiǔzhàigōu, tibetansko: གཟི་རྩ་སྡེ་དགུ།), dobesedno tudi Dolina devetih vasi, je naravni rezervat in narodni park v južnem delu gorovja Min Šan, ki se nahaja na severu province Sečuan, v okrožju Nanping.
Poglej Humus in Džjudžajgov
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Poglej Humus in Deževni gozd
Denudacija
Denudacija je preoblikovalni proces, ki preko ploskovnega odnašanja prepereline znižuje nagnjeno površje.
Poglej Humus in Denudacija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Humus in Geografija
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Humus in Geografija Evrope
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Poglej Humus in Geografija Združenih držav Amerike
Harpaphe haydeniana
Harpaphe haydeniana, znana tudi kot cianidna kačica, je vrsta dvojnonoge iz družine Xystodesmidae, ki prebiva v vlažnih gozdovih na pacifiški obali Severne Amerike, od Kalifornije do Britanske Kolumbije in Aljaske.
Poglej Humus in Harpaphe haydeniana
Humus
prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.
Poglej Humus in Humus
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Humus in Jordanija
Kaktusovke
Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.
Poglej Humus in Kaktusovke
Kelacija
Kelatni kompleks med EDTA in kovinski kationom (M) Kelácija je nastanek ali prisotnost dveh ali več koordinacijskih vezi med osrednjim kovinskim kationom ter polidentatnim ligandom, ki se z dvema ali več atomi veže v anorganski kompleks, imenovan kelat oz.
Poglej Humus in Kelacija
Kijevsko zajezitveno jezero
Kijevsko zajezitveno jezero (Київське водосховище, Kijivske vodoshovišče), lokalno tudi Kijevsko morje, je veliko akumulacijsko jezero na reki Dneper severno od ukrajinskega glavnega mesta Kijev.
Poglej Humus in Kijevsko zajezitveno jezero
Kmetijstvo brez obdelave tal
Švici. Kmetijstvo brez obdelave tal je način kmetovanja, pri katerem se za gojenje poljščin na kmetijskih površinah tal ne obdeluje z oranjem.
Poglej Humus in Kmetijstvo brez obdelave tal
Kraško polje
Cerkniško polje (jezero), občasno poplavljeno kraško polje Presahlo Cerkniško polje (jezero) Kraško polje je večja kotanja na kraškem svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir.
Poglej Humus in Kraško polje
Krajina in reka Miruša
Krajina in reka Miruša (albansko Mirusha / Mirushë; srbsko Мируша / Miruša) je regijski park v osrednjem delu Kosova na vzhodni strani ravnice Dukagjin.
Poglej Humus in Krajina in reka Miruša
Kroženje ogljika
Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.
Poglej Humus in Kroženje ogljika
Majaron
Majaron (majarón, znanstveno ime Origanum majorana L. oz. Majorana hortensis Moench) je grmičasta začimbna rastlina iz družine ustnatic.
Poglej Humus in Majaron
Narodni park Yala
Narodni park Yala je najbolj obiskan in drugi največji narodni park na Šrilanki.
Poglej Humus in Narodni park Yala
Pelagično območje
Diagram slojev pelagičnega območja. Pelagično območje obsega vse vode, ki niso v bližini dna ali obale.
Poglej Humus in Pelagično območje
Prehranjevalni splet
Prehranjevalni splet je sistem več prehranjevalnih verig, ki so prepletene med sabo.
Poglej Humus in Prehranjevalni splet
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Humus in Premog
Preperevanje
Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.
Poglej Humus in Preperevanje
Prerija
Prerija je v fizični geografiji naziv za obširen travnat svet z visoko travo v Severni Ameriki.
Poglej Humus in Prerija
Prstasti trstikovec
Prstasti trstikovec (znanstveno ime Miscanthus giganteus), za katerega se po navadi uporablja kar poslovenjeno rodovno ime Miskantus, spada v družino trav (Poaceae) in je hibrid, ki naj bi nastal s križanjem vrste Miscanthus sinensis in Miscanthus sacchariflorus.
Poglej Humus in Prstasti trstikovec
Rastlinski opad
Mehiki Rastlinski opad je mešanica odmrlih listov, sadežev, semen, vej, lubja in drugih organskih ostankov na tleh rastlinskega sestoja.
Poglej Humus in Rastlinski opad
Rastlinstvo Alp
Rastlinska pestrost na nadmorski višini nad 2000 m Planika (''Leontopodium alpinum'') velja za simbol Alp Nekatere vrste svišča (tu ''Clusius encian'', ''Gentiana clusii'') z intenzivno modro barvo so znane tudi kot tipične alpske rastline.
Poglej Humus in Rastlinstvo Alp
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Humus in Seznam ekoloških vsebin
Srednji trpotec
Kategorija:Trpotčevke Kategorija:Zdravilne rastline Kategorija:Flora Evrope Kategorija:Flora Slovenije Srednji trpotec (znanstveno ime Plantago media) je prizemna, rozetasta trajnica.
Poglej Humus in Srednji trpotec
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Humus in Strige
Suhe južine
Suhe južine ali matije (znanstveno ime Opiliones, nekdaj Phalangida) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo okoli 6.500 danes živečih opisanih vrst, ki jih prepoznamo predvsem po zelo dolgih in tankih nogah, čeprav to ni lastnost vseh vrst.
Poglej Humus in Suhe južine
Sumapaz páramo
Sumapaz páramo (špansko Páramo de Sumapaz - kar pomeni "popolnoma mirno barje") je velik ekosistem páramo v gorovju Altiplano Cundiboyacense, ki velja za največji páramo ekosistem na svetu.
Poglej Humus in Sumapaz páramo
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Humus in Tajga
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Humus in Toplotna prevodnost
Trepetavke
Trepetavke (znanstveno ime Syrphidae) so družina dvokrilcev, ki jih natančneje uvrščamo med prave muhe kratkorožke.
Poglej Humus in Trepetavke
Učna pot po gozdovih Bistre
Učna pot Po gozdovih Bistre je približno 2000 metrov dolga naravoslovna učna pot, ki želi obiskovalce gozda seznaniti z različnimi drevesnimi vrstami, razvojem in z gospodarjenjem v gozdu.
Poglej Humus in Učna pot po gozdovih Bistre
Vrtača
Dutovljah Vrtače so kraške globeli ali kotanje, pri katerih je globina manjša od premera.
Poglej Humus in Vrtača
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Humus in Vrtnica
Prav tako znan kot Humifikacija.