Kazalo
141 odnosi: Abraham de Moivre, Action française, Alès, Amboiški edikt, Angers, Ardèche (departma), Ariège (departma), Armand Jean du Plessis de Richelieu, Auxerre, Île d'Oléron, Île de Ré, Šentjernejska noč, Škofovska palača, Montauban, Berlin, Bitka pri Dreuxu, Bitka pri Jarnacu, Boulonjski edikt, Brandenburg (volilna kneževina), Brantôme, Brata Grimm, Bretanja, Brignoles, Canterbury, Celle, Cerkev Notre-Dame-la-Grande, Château d'Angers, Château de Sully-sur-Loire, Chinon, Citadela v Montpellieru, Cluny, Créteil, Denis Papin, Devetletna vojna, Dieppe, Edikt iz Beaulieuja, Eugène Viollet-le-Duc, Ferdinando I. Medičejski, Fernando Álvarez de Toledo, Fleur-de-lis, Fontainebleau, Franc Jakovljevič Lefort, Francis Peyton Rous, Francoske verske vojne, Friderik Henrik Oranski, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Gabrielle d'Estrées, Gaspard II. de Coligny, Gendarmenmarkt, Grad Moritzburg, ... Razširi indeks (91 več) »
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Hugenoti in Abraham de Moivre
Action française
Action Française (francosko dobesedno Francoska akcija) je francosko skrajno desno monarhistično politično gibanje.
Poglej Hugenoti in Action française
Alès
Panorama Alèsa Alès (nekdanji Alais) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Gard.
Poglej Hugenoti in Alès
Amboiški edikt
Amboiški edikt ali Amboiški mir (francosko Ėdit d'Amboise, Paix d'Amboise) je bil edikt, ki ga je 19. marca 1563 v dvorcu Amboise podpisala Katarina Medičejska kot regentka svojega sina Karla IX. Edikt je končal prvo fazo francoskih verskih vojn in s tem, da je hugenotom zagotovil verske privilegije in svoboščine, začel obdobje uradnega miru v Franciji.
Poglej Hugenoti in Amboiški edikt
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Hugenoti in Angers
Ardèche (departma)
Ardèche (okcitansko Ardecha, oznaka 07) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Hugenoti in Ardèche (departma)
Ariège (departma)
Ariège je departma v jugozahodni Franciji, v regiji Oksitanija.
Poglej Hugenoti in Ariège (departma)
Armand Jean du Plessis de Richelieu
Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.
Poglej Hugenoti in Armand Jean du Plessis de Richelieu
Auxerre
Auxerre (antični Autesiodorum) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Yonne.
Poglej Hugenoti in Auxerre
Île d'Oléron
Satelitska slika otoka Île d'Oléron (santonško Ilâte d'Olerun) je otok ob zahodni francoski obali v Biskajskem zalivu, upravno del departmaja Charente-Maritime regije Akvitanija-Limousin-Poitou-Charentes.
Poglej Hugenoti in Île d'Oléron
Île de Ré
Satelitska slika otoka Île de Ré (tudi Île de Rhé) je otok ob zahodni francoski obali v Biskajskem zalivu, upravno del departmaja Charente-Maritime regije Akvitanija-Limousin-Poitou-Charentes.
Poglej Hugenoti in Île de Ré
Šentjernejska noč
Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.
Poglej Hugenoti in Šentjernejska noč
Škofovska palača, Montauban
Nekdanja škofijska palača v Montaubanu je v francoskem departmaju Tarn-et-Garonne, 17, rue de l'Hotel de Ville, poleg mostu Pont Vieux.
Poglej Hugenoti in Škofovska palača, Montauban
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Hugenoti in Berlin
Bitka pri Dreuxu
Bitka pri Dreuxu je potekala 19. decembra 1562 med katoliško in protestantsko (hugenotsko) armado.
Poglej Hugenoti in Bitka pri Dreuxu
Bitka pri Jarnacu
Bitka pri Jarnacu (francosko bataille de Jarnac) 13.
Poglej Hugenoti in Bitka pri Jarnacu
Boulonjski edikt
Katoliška liga je dosegla razveljavitev Boulonjskega edikta; oborožena procesija Lige v Parizu leta 1590; Muzej Carnavalet Boulonjski edikt, Boulonjski edikt pomiritve ali Mir iz La Rochellea, je odlok, ki ga je 25.
Poglej Hugenoti in Boulonjski edikt
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Hugenoti in Brandenburg (volilna kneževina)
Brantôme
Brantôme (okcitansko Brantòsme) je nekdanja občina v departmaju Dordogne v jugozahodni Franciji.
Poglej Hugenoti in Brantôme
Brata Grimm
Brata Grimm, Jacob Ludwig Karl (* 4. januar 1785, Hanau, † 20. september 1863, Berlin) in Wilhelm Karl Grimm (* 24. februar 1786, Hanau, † 16. december 1859, Berlin) sta znana kot jezikoslovca in zbiratelja pravljic (Grimmove pravljice).
Poglej Hugenoti in Brata Grimm
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Hugenoti in Bretanja
Brignoles
Brignoles (okcitansko/provansalsko Brinhòla/Brignolo) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Var.
Poglej Hugenoti in Brignoles
Canterbury
Canterbury je zgodovinsko angleško stolno mesto, ki leži v središču okrožja City of Canterbury, lokalno okrožje vlade Kenta v Angliji.
Poglej Hugenoti in Canterbury
Celle
Celle je mesto in prestolnica okrožja Celle v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Hugenoti in Celle
Cerkev Notre-Dame-la-Grande
‘’’Notre-Dame la Grande’’’ je rimskokatoliška cerkev v Poitiersu v Franciji.
Poglej Hugenoti in Cerkev Notre-Dame-la-Grande
Château d'Angers
Château d'Angers, imenovan tudi grad vojvod Anžujskih, je grad v mestu Angers v dolini Loare v departmaju Maine-et-Loire v Franciji.
Poglej Hugenoti in Château d'Angers
Château de Sully-sur-Loire
Château de Sully-sur-Loire (francoska izgovorjava) je grad, spremenjen v veličastno gosposko rezidenco v občini Sully-sur-Loire, Centre-Val de Loire, Francija.
Poglej Hugenoti in Château de Sully-sur-Loire
Chinon
Chinon je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre-et-Loire.
Poglej Hugenoti in Chinon
Citadela v Montpellieru
Citadela v Montpellieru je zgodnja moderna utrdba v mestu Montpellier, v departmaju Hérault v južni Franciji.
Poglej Hugenoti in Citadela v Montpellieru
Cluny
Cluny, starejše Clugny, je naselje in občina v francoskem departmaju Saône-et-Loire regije Bourgogne.
Poglej Hugenoti in Cluny
Créteil
Créteil je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Val-de-Marne.
Poglej Hugenoti in Créteil
Denis Papin
Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.
Poglej Hugenoti in Denis Papin
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Hugenoti in Devetletna vojna
Dieppe
Grad - muzej, Dieppe Dieppe je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Zgornji Normandiji, podprefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Hugenoti in Dieppe
Edikt iz Beaulieuja
Edikt iz Beaulieuja (francosko Édit de Beaulieu)je odlok, ki ga je 6.
Poglej Hugenoti in Edikt iz Beaulieuja
Eugène Viollet-le-Duc
Eugène Emmanuel Viollet-le-Duc, francoski arhitekt in pisatelj, * 27. januar 1814, † 17. september 1879 Viollet-le-Duc je obnovil številne srednjeveške znamenitosti v Franciji, vključno s tistimi, ki so bile med francosko revolucijo poškodovane ali zapuščene.
Poglej Hugenoti in Eugène Viollet-le-Duc
Ferdinando I. Medičejski
Ferdinando I. Medičejski, kardinal, nadvojvoda Toskanski, * 30. julij 1549, Firence, † 3. februar 1609, Firence.
Poglej Hugenoti in Ferdinando I. Medičejski
Fernando Álvarez de Toledo
Fernando Álvarez de Toledo, 3.
Poglej Hugenoti in Fernando Álvarez de Toledo
Fleur-de-lis
Fleur-de-lis, napisano tudi fleur-de-lys, je lilija (v francoščini fleur in lis pomenita 'cvet' oziroma 'lilija' '), ki se uporablja kot okrasni element ali simbol.
Poglej Hugenoti in Fleur-de-lis
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Hugenoti in Fontainebleau
Franc Jakovljevič Lefort
Franc Jakovljevič Lefort (Франц Я́ковлевич Лефо́рт), ruski državnik, vojaški in mornariški častnik, * 2. januar 1656, Ženeva, † 12. marec 1699, Moskva, Rusko carstvo.
Poglej Hugenoti in Franc Jakovljevič Lefort
Francis Peyton Rous
(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.
Poglej Hugenoti in Francis Peyton Rous
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Poglej Hugenoti in Francoske verske vojne
Friderik Henrik Oranski
Friderik Henrik Oranski (nizozemsko: Frederik Hendrik van Oranje), knez Oranski, * 29. januar 1584, Delft, 14. marec 1647, Haag.
Poglej Hugenoti in Friderik Henrik Oranski
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Hugenoti in Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Hugenoti in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Gabrielle d'Estrées
Gabrielle d'Estrées, vojvodinja Beaufortska in Verneuil, markiza Monceaux (francosko Gabrielle d'Estrées, duchesse de Beaufort et Verneuil, marquise de Monceaux) (francosko; 1573 - † 10. april 1599) je bila ljubica, zaupnica in svetovalka francoskega kralja Henrika IV..
Poglej Hugenoti in Gabrielle d'Estrées
Gaspard II. de Coligny
Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.
Poglej Hugenoti in Gaspard II. de Coligny
Gendarmenmarkt
Gendarmenmarkt (nemško za 'trg orožnikov') je trg v Berlinu in mesto arhitekturnega ansambla, ki vključuje berlinsko koncertno dvorano (Konzerthaus Berlin), skupaj s francosko in nemško cerkvijo.
Poglej Hugenoti in Gendarmenmarkt
Grad Moritzburg
Moritzburg je utrjen grad v Halleju (Nemčija).
Poglej Hugenoti in Grad Moritzburg
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Hugenoti in Grenoble
Harriet Martineau
Harriet Martineau, angleška književnica, filozofinja, sociologinja in feministka, *12. junij 1802, Norwich, Anglija, ZK, † 27. junij 1876, Ambleside, Anglija.
Poglej Hugenoti in Harriet Martineau
Hendrik van Heuraet
Hendrik van Heuraet, nizozemski matematik in zdravnik, * 8. september 1633, Haarlem, Nizozemska, † okoli 1660, verjetno Leiden, Nizozemska.
Poglej Hugenoti in Hendrik van Heuraet
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Poglej Hugenoti in Henrik II. Francoski
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Hugenoti in Henrik III. Francoski
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Hugenoti in Henrik IV. Francoski
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Hugenoti in Hohenzollerji
Hugenoti (opera)
Hugenoti (fr. Les Huguenots) so velika opera v petih dejanjih nemškega skladatelja Giacoma Meyerbeerja.
Poglej Hugenoti in Hugenoti (opera)
Isaac Causaubon
Isaac Casaubon (/ kəˈsɔːbən /; francosko), francoski filolog, hugenot, * 18. februar 1559, Ženeva, † 1. julij 1614.
Poglej Hugenoti in Isaac Causaubon
Jacques Monod
Jacques Lucien Monod, francoski biokemik in molekularni biolog, nobelovec, * 9. februar 1910, Pariz, Francija, † 31. maj 1976, Cannes.
Poglej Hugenoti in Jacques Monod
Jean Calvin
Jean Calvin, francoski verski reformator, teolog, utemeljitelj kalvinistične protestantske cerkve, * 10. julij 1509, Noyon, Pikardija, Kraljevina Francija, † 27. maj 1564, Ženeva, Švicarska konfederacija.
Poglej Hugenoti in Jean Calvin
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Hugenoti in Kalvinizem
Katarina Medičejska
Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.
Poglej Hugenoti in Katarina Medičejska
Katoliška liga
Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).
Poglej Hugenoti in Katoliška liga
Konfederacija
Konfederacija oziroma sodržavje je državna zveza dveh ali več suverenih držav, ki nastane na temelju mednarodne pogodbe.
Poglej Hugenoti in Konfederacija
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Hugenoti in Kristina Švedska Katoliška
La Rochelle
La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Hugenoti in La Rochelle
Laval, Mayenne
Laval je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza in je glavno mesto departmaja Mayenne.
Poglej Hugenoti in Laval, Mayenne
Limogeški emajl
Limogeški emajl so v Limogesu v jugozahodni Franciji proizvajali že več stoletij do danes.
Poglej Hugenoti in Limogeški emajl
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Hugenoti in Loara
Lou Andreas-Salomé
Lou Andreas-Salomé, rojena Louise von Salomé, rusko-nemška popotnica, pisateljica, pripovedovalka, esejistka in psihoanalitičarka v zgodnjih letih s psevdonimom Henry Lou, * 12. februar 1861, Sankt Peterburg, Rusija, † 5. februar 1937, Göttingen, Nemčija.
Poglej Hugenoti in Lou Andreas-Salomé
Ludvik I. de Bourbon-Condé
Ludvik I. de Bourbon-Condé (francosko Louis Ier de Bourbon-Condé) je bil viden hugenotski voditelj in general in ustanovitelj rodbine Condé, stranske veje rodbine Bourbonov, * 7. maj 1530, Vendôme, † 13. marec 1569, Jarnac.
Poglej Hugenoti in Ludvik I. de Bourbon-Condé
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Hugenoti in Lyon
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Hugenoti in Martin iz Toursa
Mary Cassatt
Mary Stevenson Cassatt (/ kəˈsæt /; 22. maj 1844 - 14. junij 1926) je bila ameriška slikarka in grafičarka.
Poglej Hugenoti in Mary Cassatt
Mâcon
Mâcon je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Saône-et-Loire.
Poglej Hugenoti in Mâcon
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Hugenoti in Medičejci
Mir iz Saint-Germain-en-Laya
Mir iz Saint-Germain-en-Laya je mirovni sporazum med hugenoti in katoličani, sklenjen 8.
Poglej Hugenoti in Mir iz Saint-Germain-en-Laya
Moissac
Moissac je mesto in občina v departmaju Tarn-et-Garonne v regiji Oksitanija na jugu Francije.
Poglej Hugenoti in Moissac
Montauban
Stari most ''Pont vieux de Montaban'', ponoči Montauban (okcitansko Montalban) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji, do leta 2015 v regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Tarn-et-Garonne.
Poglej Hugenoti in Montauban
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Hugenoti in Montpellier
Nantski edikt
Nantski edikt, 13. april 1598 Nantski edikt je 13. aprila 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Hugenotom zagotavlja svobodo veroizpovedi, ustrezni delež služb, časti in vojaških mest.
Poglej Hugenoti in Nantski edikt
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.
Poglej Hugenoti in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC) je bila trgovska delniška družba, ki je z lastno vojsko v imenu Republike Nizozemske uveljavljala trgovske, vojaške in politične interese v Aziji in južni in vzhodni Afriki.
Poglej Hugenoti in Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Hugenoti in Nizozemska zlata doba
Nizozemski imperij
Nizozemski imperij ali nizozemski kolonialni imperij je obsegal čezmorska ozemlja in trgovske postaje, ki so jih nadzorovale in upravljale nizozemske pooblaščene družbe — predvsem Nizozemska zahodnoindijska družba in Nizozemska vzhodnoindijska družba — ter nato Nizozemska republika (1581–1795) in sodobna Kraljevina Nizozemska po 1815.
Poglej Hugenoti in Nizozemski imperij
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Hugenoti in Orléans
Orléanska stolnica
Orléanska stolnica ali stolnica sv.
Poglej Hugenoti in Orléanska stolnica
Papež Gregor XIII.
Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.
Poglej Hugenoti in Papež Gregor XIII.
Papež Gregor XIV.
Papež Gregor XIV. (rojen kot Niccolò Sfondrati), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. februar 1535, Somma Lombardo (Vojvodina Milan, danes: Italija); † 16. oktober 1591 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Hugenoti in Papež Gregor XIV.
Papež Inocenc XI.
Blaženi Papež Inocenc XI. (rojen kot Benedetto Odescalchi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 19. maj 1611, Como, † 12. avgust 1689 Rim (Papeška država).
Poglej Hugenoti in Papež Inocenc XI.
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Poglej Hugenoti in Papež Klemen V.
Papež Klemen VI.
Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Hugenoti in Papež Klemen VI.
Papež Klemen VIII.
Papež Klemen VIII. (rojen kot Ippolito Aldobrandini (starejši)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. februar 1536, Fano, † 3. marec 1605.
Poglej Hugenoti in Papež Klemen VIII.
Papež Leon XI.
Papež Leon XI. (rojen kot Alessandro Ottaviano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 2. junij 1535, Firence, † 27. april 1605 Rim (Papeška država).
Poglej Hugenoti in Papež Leon XI.
Papež Sikst V.
Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.
Poglej Hugenoti in Papež Sikst V.
Pedro de Heredia
Pedro de Heredia, španski konkvistador, ustanovitelj mesta Cartagena de Indias in raziskovalec severne obale in notranjosti današnje Kolumbije, * okoli 1505, (Madrid, † 27. januar 1554, Zahara de los Atunes, Cádiz.
Poglej Hugenoti in Pedro de Heredia
Pedro Sarmiento de Gamboa
Pedro Sarmiento de Gamboa, španski pomorščak, raziskovalec, * 1532, Pontevedra, Španija, † 1592, Atlantski ocean blizu Lizbone.
Poglej Hugenoti in Pedro Sarmiento de Gamboa
Plantaže v Surinamu
Plantaže v Surinamu so bile večinoma postavljene v sedemnajstem in osemnajstem stoletju.
Poglej Hugenoti in Plantaže v Surinamu
Pokol v Vassyju
''Pokol v Vassyju'', barvni bakrorez Fransa Hogenberga, konec 16. stoletja Pokol v Vassyju (francosko massacre de Wassy) je bil poboj hugenotov in drugih meščanov v oboroženi akciji, ki jo je 1.
Poglej Hugenoti in Pokol v Vassyju
Pont Neuf, Toulouse
Pont Neuf ('Novi most') je najstarejši ohranjen most čez Garono v Toulousu.
Poglej Hugenoti in Pont Neuf, Toulouse
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Hugenoti in Potsdam
Potsdamski edikt
Potsdamski edikt je izdal Friderik Viljem, Veliki volilni knez v Potsdamu 29.
Poglej Hugenoti in Potsdamski edikt
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Hugenoti in Prusija
Prva burska vojna
Prva burska vojna je bil spopad med bursko državo Transvaal in Združenim kraljestvom.
Poglej Hugenoti in Prva burska vojna
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Hugenoti in Reformacija
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Hugenoti in Republika Nizozemska
Revel, Haute-Garonne
Revel (okcitansko Revèl) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Poglej Hugenoti in Revel, Haute-Garonne
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Poglej Hugenoti in Rona - Alpe
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Hugenoti in Rouen
Saintonge
Saintonge (sentonško Saintonghe) je nekdanja provinca v zahodni Franciji s središčem v Saintesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno večinsko ozemlje skupaj z ozemljem province Aunis pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente-Inférieure, 4.
Poglej Hugenoti in Saintonge
Samostan Saint-Gilles
Samostan Saint-Gilles (francosko Abbaye de Saint-Gilles) je samostan v Saint-Gillesu v južni Franciji.
Poglej Hugenoti in Samostan Saint-Gilles
Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne)
Cerkev samostana sv. Petra, zahodna fasada Nekdanja samostanska cerkev sv.
Poglej Hugenoti in Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne)
Saumur
Saumur je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Maine-et-Loire.
Poglej Hugenoti in Saumur
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Poglej Hugenoti in Seveni
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Hugenoti in Seznam zgodovinskih vsebin
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Hugenoti in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica sv. Fronta, Périgueux
Stolnica sv.
Poglej Hugenoti in Stolnica sv. Fronta, Périgueux
Stolnica sv. Petra, Montpellier
Stolnica sv.
Poglej Hugenoti in Stolnica sv. Petra, Montpellier
Theodore Beza
Theodore Beza (fr. Théodore de Beze), francoski teolog, prevajalec in učenjak, * 24. junij 1519, Vézelay, Francija, † 13. oktober 1605, Ženeva.
Poglej Hugenoti in Theodore Beza
Thomas Hobbes
Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.
Poglej Hugenoti in Thomas Hobbes
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Hugenoti in Trdnjava
Tulle
Tulle (okcitansko Tula) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Limousin, prefektura departmaja Corrèze.
Poglej Hugenoti in Tulle
Varšavska konfederacija
Varšavska konfederacija Varšavska konfederacija, ki jo je 28.
Poglej Hugenoti in Varšavska konfederacija
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Hugenoti in Velika geografska odkritja
Vendée (departma)
Vendée ali Vendeja (oznaka 85) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po reki Vendée, ki teče skozenj.
Poglej Hugenoti in Vendée (departma)
Viljem I. Oranski
Viljem I. Oranski, imenovan Molčeči (nizozemsko: Willem van Oranje, Willem de Zwijger), grof Nassavsko-Dillenburški, knez Oranski, * 24. april 1533, Dillenburg, † 10. julij 1584, Delft.
Poglej Hugenoti in Viljem I. Oranski
Viljem III. Oranski
Viljem III. (Viljem Henrik;; 4. november 16508. marec 1702),, splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702.
Poglej Hugenoti in Viljem III. Oranski
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza.
Poglej Hugenoti in Vinska regija Šampanja
Vojna treh Henrikov
Vojna treh Henrikov (francosko Guerre des trois Henri), znana tudi kot osma francoska verska vojna (francosko Huitième guerre de religion), je bila vojna med tremi kandidati za francoski prestol, ki je trajala od leta 1585 do 1589.
Poglej Hugenoti in Vojna treh Henrikov
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Hugenoti in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Hugenoti in Wittelsbachi
1. marec
1.
Poglej Hugenoti in 1. marec
13. april
13.
Poglej Hugenoti in 13. april
14. marec
14.
Poglej Hugenoti in 14. marec
1562
1562 (MDLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Hugenoti in 1562
1590
1590 (MDXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po julijanskem pa na četrtek.
Poglej Hugenoti in 1590
18. avgust
18.
Poglej Hugenoti in 18. avgust
23. avgust
23.
Poglej Hugenoti in 23. avgust
24. avgust
24.
Poglej Hugenoti in 24. avgust
8. november
8.
Poglej Hugenoti in 8. november
Prav tako znan kot Hugenot.