Kazalo
66 odnosi: Adamovo jabolko, Ahondroplazija, Alkaptonurija, Allenovo pravilo, Apatozaver, Avtotomija, Škržni lok, Želatina, Želve, Žirafa, Banka popkovnične krvi, Benigna novotvorba, Bronhiol, Cefalizacija, Cerebralna paraliza, Devon (geološka doba), Dexter (govedo), Fluorokinolon, Gigantizem, Glavonožci, Glukozamin, Granatno jabolko, Grlo, Hialina hrustančevina, Hialuronska kislina, Hipervitaminoza, Hrustančevina, Hrustančnice, Hrustanec morskega psa, Juvenilni idiopatični artritis, Kita (anatomija), Koala, Kolagen, Kuščar ovratničar, Laktoferin, Life on Earth (TV serija), Loparji, Lymska borelioza, Medceličnina, Meniskus (anatomija), Morski psi, Notranje medrebrne mišice, Okostje, Opornina, Osteoartroza, Plazilci, Pokostnica, Polži, Prožnostni modul, Rahitis, ... Razširi indeks (16 več) »
Adamovo jabolko
Adamovo jabolko na moškem vratu Adamovo jabolko na moškem vratu Adamovo jabolko na moškem vratu Adamovo jabolko je izboklina spredaj na vratu, ki je posledica ščitastega hrustanca, ki obkroža grlo, kjer se oblikuje glas.
Poglej Hrustančevina in Adamovo jabolko
Ahondroplazija
Ahondroplazija je prirojena bolezen, ki prizadene rast kosti in povzroča pritlikavost.
Poglej Hrustančevina in Ahondroplazija
Alkaptonurija
Alkaptonuríja (tudi homogentizinuríja ali bolezen črnega urina) je redka dedna presnovna motnja v presnovi fenilalanina in tirozina, ki se deduje avtosomno recesivno.
Poglej Hrustančevina in Alkaptonurija
Allenovo pravilo
Allenovo pravilo je biološko pravilo.
Poglej Hrustančevina in Allenovo pravilo
Apatozaver
Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.
Poglej Hrustančevina in Apatozaver
Avtotomija
Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.
Poglej Hrustančevina in Avtotomija
Škržni lok
Prikaz škržnega črevesa; I–IV: '''škržni loki''', 1–4: škržni žepi na notranji strani in škržne brazde na zunanji strani Škržni (branhialni) lok je eden od petih parnih embrionalnih obokov mezoderma nad škržnim črevesom, ki jih obdajajo zunaj škržne brazde, znotraj pa škržni žepi.
Poglej Hrustančevina in Škržni lok
Želatina
Želatína je čista in brezbarvna ali rahlo rumena snov, izdelana iz podaljšanega vrenja živalskih kož, vezivnega tkiva ali kosti.
Poglej Hrustančevina in Želatina
Želve
Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.
Poglej Hrustančevina in Želve
Žirafa
Žiráfa (znanstveno ime Giraffa) je visok afriški sesalec.
Poglej Hrustančevina in Žirafa
Banka popkovnične krvi
Banka popkovnične krvi je ustanova, ki hrani popkovnično kri za uporabo v prihodnosti.
Poglej Hrustančevina in Banka popkovnične krvi
Benigna novotvorba
Benigna novotvorba ali benigni tumor je novotvorba (nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva), ki ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja ali zasevkov.
Poglej Hrustančevina in Benigna novotvorba
Bronhiol
Histološki prerez bronhiola Bronhioli ali bronhiolusi (sapničice) so najmanjše veje sapnic, po katerih priteka zrak v pljučne mešičke.
Poglej Hrustančevina in Bronhiol
Cefalizacija
Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.
Poglej Hrustančevina in Cefalizacija
Cerebralna paraliza
Možganska ali cerebralna paraliza pomeni skupino neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže in je posledica raznih možganskih okvar, nastalih pred rojstvom, med njim ali po njem, za katere so značilne omrtvelosti oziroma pareze (od monopareze do tetraplegije), lahko tudi duševna manjrazvitost in epileptični napadi.
Poglej Hrustančevina in Cerebralna paraliza
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Hrustančevina in Devon (geološka doba)
Dexter (govedo)
Dexter govedo je najmanjša evropska pasma goveda, izvira iz Irske.
Poglej Hrustančevina in Dexter (govedo)
Fluorokinolon
Osnovna struktura fluorokinolonskih antibiotikov. Fluorokinoloni so antibiotiki širokega spektra aktivnosti (oznaka ATC zanje je J01MA), delujejo pa predvsem proti gramnegativnim bakterijam, posebno uporabni so proti Pseudomonas aeruginosa.
Poglej Hrustančevina in Fluorokinolon
Gigantizem
Gigantizem ali giantizem (γίγας, gígas, "velikan", množina γίγαντες, gígantes) je bolezensko stanje, pri katerem sta za obolelega značilna pretirana rast in telesna višina, ki presega povprečne vrednosti.
Poglej Hrustančevina in Gigantizem
Glavonožci
Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.
Poglej Hrustančevina in Glavonožci
Glukozamin
Glukozamin je aminosladkor, ki se nahaja v skoraj vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v vezivnem tkivu in hrustancu.
Poglej Hrustančevina in Glukozamin
Granatno jabolko
Navadno granatno jabolko (znanstveno ime Punica granatum) je grm ali drevo, ki uspeva na območjih s toplejšim podnebjem.
Poglej Hrustančevina in Granatno jabolko
Grlo
Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.
Poglej Hrustančevina in Grlo
Hialina hrustančevina
Hialina hrustančevina je tip hrustančevine steklastega videza, ki ga gradi zlasti homogena medceličnina s kolagenskimi vlakni.
Poglej Hrustančevina in Hialina hrustančevina
Hialuronska kislina
Hialuronska kislina je glukozaminoglikan, linearni polimer glukuronske kisline in N-acetilglukozamina, ki se v organizmu nahaja v sklepni maži, steklovini, hrustančevini, steni krvnih žil, koži in popkovnici.
Poglej Hrustančevina in Hialuronska kislina
Hipervitaminoza
Hipervitaminoza je zastrupitev s prevelikimi odmerki vitaminov.
Poglej Hrustančevina in Hipervitaminoza
Hrustančevina
Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.
Poglej Hrustančevina in Hrustančevina
Hrustančnice
Hrustančnice (znanstveno ime - Chondrichthyes) so skupina rib za katere je značilno, da je njihov notranji skelet iz hrustanca.
Poglej Hrustančevina in Hrustančnice
Hrustanec morskega psa
'''Beli morski pes.''' Hrustanec pridobivajo iz plavuti in glave morskega psa. Hrustanec morskega psa se uporablja kot alternativna zdravilska metoda za zdravljenje raka in nekaterih drugih bolezni.
Poglej Hrustančevina in Hrustanec morskega psa
Juvenilni idiopatični artritis
Juvenilni idiopatični artritis (JIA), tudi juvenilni revmatoidni artritis, je kronični artritis pri otrocih, ki se začne pred šestnajstim letom in se pojavlja v več oblikah (npr. sistemski, poliartikularni, oligoartikularni).
Poglej Hrustančevina in Juvenilni idiopatični artritis
Kita (anatomija)
Kíta ali tetiva je fibrozno vezivo, ki pritrjuje mišico na kost ali na hrustanec.
Poglej Hrustančevina in Kita (anatomija)
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Hrustančevina in Koala
Kolagen
Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.
Poglej Hrustančevina in Kolagen
Kuščar ovratničar
Kuščar ovratničar (znanstveno ime Chlamydosaurus kingii) je 45 do 90 centimetrov dolg in do 500 gramov težak kuščar.
Poglej Hrustančevina in Kuščar ovratničar
Laktoferin
Trirazsežnostna struktura laktoferina Laktoferin (LF), znan tudi kot laktotransferin (LTF) je globularna beljakovina s protimikrobnim delovanjem in je del nespecifične imunosti sluznic.
Poglej Hrustančevina in Laktoferin
Life on Earth (TV serija)
Life on Earth: A Natural History Davida Attenborougha je britanska televizijska naravoslovna serija, ki jo je posnel BBC v sodelovanju z Warner Bros.
Poglej Hrustančevina in Life on Earth (TV serija)
Loparji
Loparji (znanstveno ime Molidae) so družina morskih rib.
Poglej Hrustančevina in Loparji
Lymska borelioza
Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza, pogovorno borelija) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.
Poglej Hrustančevina in Lymska borelioza
Medceličnina
Mèdceličnína, intercelulárna snóv ali ékstracelulárni mátriks so amorfne in vlaknate zunajcelične strukture, sestavljene iz kompleksnih velemolekul in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo celice.
Poglej Hrustančevina in Medceličnina
Meniskus (anatomija)
Meniskus je polmesečasta vezivnohrustančna sklepna struktura, ki sklepno votlino v nasprotju s sklepnim diskusom predeljuje le delno.
Poglej Hrustančevina in Meniskus (anatomija)
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Hrustančevina in Morski psi
Notranje medrebrne mišice
Mišice prsnega koša (obarvane rdeče) Notranje medrebrne (interkostalne) mišice (latinsko musculi intercostales interni) so skeletne mišice, ki na vsaki strani prsnega koša potekajo v medrebrnem prostoru.
Poglej Hrustančevina in Notranje medrebrne mišice
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Hrustančevina in Okostje
Opornina
Oporníne (tudi opórna tkíva) so tkiva, ki nastanejo večinoma iz mezoderma in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Hrustančevina in Opornina
Osteoartroza
Osteoartróza ali samo artróza je degenerativna bolezen sklepov in pripadajočih struktur, mišic, sluznikov (burz), tetiv in veziva, ki jo spremljata bolečina in motena gibljivost.
Poglej Hrustančevina in Osteoartroza
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Hrustančevina in Plazilci
Pokostnica
Pokostnica je vezivna ovojnica, ki na zunanji strani obdaja kost.
Poglej Hrustančevina in Pokostnica
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Hrustančevina in Polži
Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.
Poglej Hrustančevina in Prožnostni modul
Rahitis
Rahitis je bolezen kosti, ki se najpogosteje pojavlja v državah s hladnim podnebjem in pomanjkanjem sončne svetlobe.
Poglej Hrustančevina in Rahitis
Rebro
Reberni obroč Rebra so skupina dvanajstih parov kosti, ki imajo obliko sponke in so zadaj s sklepi pripeta na prsna vretenca, spredaj pa na prsnico.
Poglej Hrustančevina in Rebro
Sapnica
Sápnica, brónhus ali brónhij je vsaka od cevk, ki vodijo zrak od sapnika do bronhiolusov.
Poglej Hrustančevina in Sapnica
Sapnik
Sapnik (Trachea) na shemi dihalnih poti Sápnik ali trahéja, starinsko tudi dušník, je cevasti organ, ki je nadaljevanje grla in se v višini četrtega do šestega vratnega vretenca razdeli v sapnici (bronhusa).
Poglej Hrustančevina in Sapnik
Sarkom
Sarkóm je malignom (rakava bolezen) mezodermalnih celic oziroma mezenhimskih tkiv. Gre za različna tkiva, ki zajemajo veziva, opornine (kostnina, hrustančevina), maščevje, žilno in krvotvorno tkivo; sarkomi lahko vzniknejo iz kateregakoli od njih. Niso pa vsi raki mezodermalnega izvora sarkomi – izjemi sta rak hematopoetskih celic, ki ga uvrščamo med limfome in levkemije, ter rak mezotelijskih celic (tumorji poprsnice ali potrebušnice).
Poglej Hrustančevina in Sarkom
Serin
Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.
Poglej Hrustančevina in Serin
Siganje
Síganje ali strídor so sikajoči in piskajoči šumi pri dihanju zaradi zožitev zgornjih dihalnih poti.
Poglej Hrustančevina in Siganje
Skati
Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.
Poglej Hrustančevina in Skati
Sprednja križna vez
Shema desnega kolena, pogled od spredaj. Sprednja križna vez je označena v sredini levo (»anterior cruciate ligament«). Sprednja križna vez je ena od štirih glavnih vezi v kolenu, ki stabilizirajo sklep.
Poglej Hrustančevina in Sprednja križna vez
Strgača
Strgača ali radula je prebavni organ mehkužcev, ki se nahaja v ustni votlini.
Poglej Hrustančevina in Strgača
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Hrustančevina in Teratogenost
Teratom
Teratóm (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je tumor iz kličnih (spolnih) celic, ki so različno diferencirane in tvorijo različna zrela tkiva.
Poglej Hrustančevina in Teratom
Tkivno inženirstvo
Poenostavljeni pregled splošnih metod, ki se uporabljajo v regenerativni medicini Pod pojmom tkivno inženirstvo razumemo metode, ki z uporabo kombinacije celic, inženirstva in materialov ter primernih biokemijskih in fizikalno kemijskih dejavnikov izboljšajo ali zamenjajo biološko tkivo.
Poglej Hrustančevina in Tkivno inženirstvo
Uhelj
Uhelj (latinsko auricula) je vidni del ušesa, ki se nahaja izven lobanje.
Poglej Hrustančevina in Uhelj
Vez (anatomija)
Ligamènt ali véz je v anatomiji lahko.
Poglej Hrustančevina in Vez (anatomija)
Zdravljenje s kisikom
Trajno zdravljenje s kisikom na domu ali TZKD je oblika zdravljenja oseb s kronično respiracijsko insufienco zaradi kronično obstruktivne bolezni (KOPB), z dolgotrajno respiratorno boleznijo s stalno hipoksemijo, pri napredovalnem pljučnem raku, pri mlajših od 15 let z dolgotrajno respiratorno boleznijo in osebah s spremljajočo hipoksijo, ki dokazano izboljša kakovost življenja in podaljša preživetje.
Poglej Hrustančevina in Zdravljenje s kisikom
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Hrustančevina in Zunanji skelet
Prav tako znan kot Hrustanec.