Kazalo
41 odnosi: Angelski grad, Rim, Arbogast, Ataulf, Avrelijanov zid, Basileopator, Bizantinsko cesarstvo, Burgundi, Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena, Evgenij, Evtropij, Flavij Bauton, Galata, Galla Placidia, Geti, Greenwich, Hispanija, Huni, Janez Zlatousti, Kolos iz Barletta, Konstancij III., Konzulski diptih, Kraljeva palača, Madrid, Misorij Teodozija I., Ravena, Ravenski eksarhat, Rimski tempelj, Rimski triumf, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Starorimska civilizacija, Stiliho, Teodorik I., Teodozij I., Valentinijan II., Verona, Vittorio Veneto, Vizigoti, Zadnja Hispanija, Zahodno Rimsko cesarstvo, 384, 423.
Angelski grad, Rim
Hadrijanov mavzolej, običajno znan kot Angelski grad (italijansko Castel Sant'Angelo), je visoka cilindrična zgradba v parku Adriano v Rimu v Italiji.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Angelski grad, Rim
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Arbogast
Ataulf
Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Ataulf
Avrelijanov zid
Zemljevid starodavnega Rima z Avrelijevim zidom (rdeča črta) in vrati. Prikazan je tudi Servijev zid iz 4. stoletja pr. n. št. (modra črta). Hribovje in sedem rimskih gričev so prikazani rožnato, z imeni; nižine so v beli barvi. Avrelijanov zid (italijansko Mura aureliane) je niz mestnih obzidij, zgrajenih med letoma 271 in 275 v Rimu v Italiji, v času vladavine rimskih cesarjev Avrelijana in Proba.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Avrelijanov zid
Basileopator
Bronasti ''folis'' Romana Lekapena, enega od dveh ''basileopatorjev'' v bizantinski zgodovini Basileopatōr (grško βασιλεοπάτωρ, dobesedno basileusov oče) je bil eden od najvišjih in izjemnih posvetnih naslovov Bizantinskega cesarstva.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Basileopator
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Bizantinsko cesarstvo
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Burgundi
Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena
Cerkev Janeza evangelista v Raveni s pravokotnim zahodnim stolpom (julij 2009). Vzhodna stran z apsido Notranjost s pogledom na apsido in oltar. Portal pred doviščem. Cerkev sv.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena
Evgenij
Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Evgenij
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Evtropij
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Flavij Bauton
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Galata
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Galla Placidia
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Geti
Greenwich
Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Greenwich
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Hispanija
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Huni
Janez Zlatousti
Sveti Janez Zlatousti, tudi sveti Janez Krizostom, svetnik, carigrajski patriarh, svetnik, eden treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, cerkveni učitelj, * 347, Antiohija, Sirija, † 14. september 407, Komana.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Janez Zlatousti
Kolos iz Barletta
Kolos iz mesta Barletta je velik bronast kip rimskega cesarja, skoraj trikratne naravne velikosti (5,11 metra) v mestu Barletta v Italiji.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Kolos iz Barletta
Konstancij III.
'''Konstancij III.''' Flavij Konstancij (? — 2. september 421), je bil rimski vojskovodja in rimski cesar.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Konstancij III.
Konzulski diptih
V pozni antiki je bil konzulski diptih tip diptiha, namenjen kot luksuzen komemorativni predmet.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Konzulski diptih
Kraljeva palača, Madrid
Kraljeva palača ali Palacio Real de Madrid je uradna rezidenca španske kraljeve družine v mestu Madrid, vendar se uporablja le za državne slovesnosti.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Kraljeva palača, Madrid
Misorij Teodozija I.
Misorij Teodozija I. je velika obredna srebrna posoda, shranjena v Real Academia de la Historia v Madridu v Španiji.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Misorij Teodozija I.
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Ravena
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Ravenski eksarhat
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Rimski tempelj
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Rimski triumf
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Seznam rimskih uzurpatorjev
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Starorimska civilizacija
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Stiliho
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Teodorik I.
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Teodozij I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Valentinijan II.
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Verona
Vittorio Veneto
Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Vittorio Veneto
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Vizigoti
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Honorij (rimski cesar) in Zadnja Hispanija
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Honorij (rimski cesar) in Zahodno Rimsko cesarstvo
384
384 (CCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Honorij (rimski cesar) in 384
423
423 (CDXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Honorij (rimski cesar) in 423