Kazalo
38 odnosi: Ajubidi, Al Andaluz, Al-Adil I., Al-Kamil Mohamed, Antilibanon, Apamea, Baalbek, Bazilij II., Elagabal, Fenicija (rimska provinca), Geografija Libanona, Gornja Mezopotamija, Hama, Herod Agripa I., Ivan I. Cimisk, Kadeš, Krak des Chevaliers, Latakija, Makrin, Maksimijan, Montferrand (grad), Muajjad al-Din al-Urdi, Nemezij, Omajadski kalifat, Oront, Palmira, Papež Anicet, Rodoški kolos, Seznam papežev, Sirija, Sveti pas, Tripoli, Libanon, Yaghi-Siyan, Zenobija, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1175, 1260, 1299.
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Homs in Ajubidi
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Homs in Al Andaluz
Al-Adil I.
Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب, al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31.
Poglej Homs in Al-Adil I.
Al-Kamil Mohamed
Al-Malik Mohamed (arabsko الملك الكامل نصیرالدین محمد, al-Malik al-Kāmil Naṣīr ad-Dīn Muḥammad) je bil sin emirja al-Muzaffarja Gazija in zadnji emir Mayyafariqina, * ni znano, † 7. april 1260, Mayyafariqin.
Poglej Homs in Al-Kamil Mohamed
Antilibanon
Antilibanon (Vzhodne gore Libanona; libanonska arabščina جبال الشرقية,, "Vzhodne gore") je gorska veriga na skrajnem vzhodu Libanona, prek katere teče državna meja s Sirijo.
Poglej Homs in Antilibanon
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Homs in Apamea
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Homs in Baalbek
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Homs in Bazilij II.
Elagabal
Elagabal (latinsko), rimski cesar (218 – 222) iz severske dinastije, * okrog 203, Emesa, Sirija, † 11. marec 222, Rim.
Poglej Homs in Elagabal
Fenicija (rimska provinca)
Fenicija (latinsko, grško, hē Phoinī́kē Syría) je bila provinca Rimskega cesarstva na ozemlju zgodovinske Fenicije.
Poglej Homs in Fenicija (rimska provinca)
Geografija Libanona
Vlogo države v regiji, tako kot v svetu na splošno, je oblikovala trgovina.
Poglej Homs in Geografija Libanona
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Homs in Gornja Mezopotamija
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Homs in Hama
Herod Agripa I.
Herod Agripa I. (hebrejsko אגריפס הראשון (Agripa I.), latinsko, grško), znan tudi kot Herod ali Agripa I., je bil v letih 41-44 od Rima odvisni kralj Judeje, * 10 pr. n. št., † 44.
Poglej Homs in Herod Agripa I.
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Homs in Ivan I. Cimisk
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Homs in Kadeš
Krak des Chevaliers
Krak des Chevaliers (Qalaat al-Hosn) oziroma »viteški grad«, med Arabci znan tudi kot Ḥiṣn al-Akrād (حصن الأكرا, kurdska utrdba), je najbolje ohranjeni križarski grad na celotnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Homs in Krak des Chevaliers
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Homs in Latakija
Makrin
Makrin (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 217 in 218, * okoli 165, Iol Caesarea, Tingiška Mavretanija, 8. junij 218, Kapadokija.
Poglej Homs in Makrin
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Homs in Maksimijan
Montferrand (grad)
Montferrand (latinsko Mons Ferrandus) je nekdanji križarski grad blizu Barina (بعرين) v zahodni Siriji.
Poglej Homs in Montferrand (grad)
Muajjad al-Din al-Urdi
Al-Urdijev rokopis ''Risala fi Kayfiyyat al-Arsad wa-ma Yuhtaju Ila 'ilmihi Wa-'Amalihi Min al-Turuq al-Mu'addiya ila Ma'rifat 'Awdat al-Kawakib''; kopija iz 15. stoletja, ustvarjena v Iranu Al-Urdi, s celim imenom Muajjad Al-Din Al-Urdi Al-Amiri Al-DimaškiSchmidl, Petra G.
Poglej Homs in Muajjad al-Din al-Urdi
Nemezij
Nemezij (Nemesius, Emesius) je bil krščanski filozof (deloval ok. leta 390), ki je napisal delo O človeški naravi (De Natura Hominis).
Poglej Homs in Nemezij
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Homs in Omajadski kalifat
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Homs in Oront
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Homs in Palmira
Papež Anicet
Sveti Anicet, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Emesa (danes Homs, Sirija - Rimsko cesarstvo); † 20. april 167, Rim.
Poglej Homs in Papež Anicet
Rodoški kolos
Rodoški kolos (starogrško ὁ Κολοσσὸς Ῥόδιος ho Kolossòs Rhódios) je bil kip grškega boga sonca Helija, postavljenega v mestu Rodos, na istoimenskem grškem otoku, kiparja Haresa iz Lindosa, leta 280.
Poglej Homs in Rodoški kolos
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Homs in Seznam papežev
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Homs in Sirija
Sveti pas
Sveti pas (tudi Sveta opasica, Tomažev pas, Devičin pas ali Sacra Cintola v sodobni italijanščini) je krščanska relikvija v obliki 'pasu' ali vozlane tekstilne vrvice, ki se uporablja kot pas, in ga je po srednjeveški legendi izpustila Devica Marija z neba do apostola svetega Tomaža v času Marijinega vnebovzetja ali okoli njega.
Poglej Homs in Sveti pas
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Homs in Tripoli, Libanon
Yaghi-Siyan
Yaghi-Siyan, turški suženj seldžuškega sultana Malik Šaha I., guverner Antiohije med prvo križarsko vojno, † 3. junij 1098.
Poglej Homs in Yaghi-Siyan
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Homs in Zenobija
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Homs in Zgodovina Rimskega cesarstva
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Homs in 1175
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Homs in 1260
1299
1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Homs in 1299