Kazalo
30 odnosi: Dielektroforeza, Disperzni sistem, Dubravka Ugrešić, Električna polarizacija, Elektromagnetna indukcija, Evanescentno polje, Fermatovo načelo, Gömböc, Geometrija, Gostota, Heterogen, Induktivnost, Intenzivna količina, Kemijski potencial, Kompost, Korozija, Kumulanta, Margarina, Mineralno olje, Model ASA, Olbersov paradoks, Problem obzorja, Prostor, Seznam fizikalnih vsebin, Stefanova naloga, Težišče, Timsko delo, Toplotna kapaciteta, Tulij, Zmes.
Dielektroforeza
Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.
Poglej Homogenost in Dielektroforeza
Disperzni sistem
Disperzni sistem je zmes dveh ali več sestavin, kjer je prva sestavina porazdeljena v drugi, vendar med seboj kemijsko ne reagirata.
Poglej Homogenost in Disperzni sistem
Dubravka Ugrešić
Dubravka Ugrešić, hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka, * 27. marec 1949, Kutina, Hrvaška, † 17. marec 2023.
Poglej Homogenost in Dubravka Ugrešić
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Homogenost in Električna polarizacija
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Poglej Homogenost in Elektromagnetna indukcija
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Homogenost in Evanescentno polje
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Poglej Homogenost in Fermatovo načelo
Gömböc
legi sličica 4,5 metra visok kip gömböca v četrti Corvin, Budimpešta, 2017 Gömböc je konveksno trirazsežno homogeno geometrijsko telo, ki ima, ko stoji na ravni ploskvi, le eno samo stabilno in eno nestabilno točko ravnotežja.
Poglej Homogenost in Gömböc
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Homogenost in Geometrija
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Homogenost in Gostota
Heterogen
Heterogen ali raznoroden pomeni raznovrsten, neenoten, raznolik.
Poglej Homogenost in Heterogen
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Poglej Homogenost in Induktivnost
Intenzivna količina
Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.
Poglej Homogenost in Intenzivna količina
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Poglej Homogenost in Kemijski potencial
Kompost
Kompost je rastlinska snov, ki se razgradi in reciklira kot gnojilo.
Poglej Homogenost in Kompost
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Homogenost in Korozija
Kumulanta
Kumulanta n-tega reda slučajne spremenljivke X je v teoriji verjetnosti in statistiki določena z logaritmom funkcije, s pomočjo katere lahko generiramo momente porazdelitve.
Poglej Homogenost in Kumulanta
Margarina
Kruh z margarino in medom Margarina je izdelek živilske predelovalne industrije, ki ga ponuja kupcem kot nadomestek za maslo.
Poglej Homogenost in Margarina
Mineralno olje
Mineralna olja so olja, ki jih dobivajo kot stranski proizvod pri destilaciji nafte in jih pogosto uporabljajo v vzdrževanju motornih vozil kot motorna olja, sicer pa tudi v industriji v strojništvu.
Poglej Homogenost in Mineralno olje
Model ASA
ASA model oziroma model privlačenja, selekcije in odhajanja zaposlenih je model, ki ga je leta 1987 predlagal Schneider za opis organizacijskega vedenja Chatman, J. A., Wong, E. M., Joyce C. (2007).
Poglej Homogenost in Model ASA
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Homogenost in Olbersov paradoks
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Poglej Homogenost in Problem obzorja
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Homogenost in Prostor
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Homogenost in Seznam fizikalnih vsebin
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Poglej Homogenost in Stefanova naloga
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Poglej Homogenost in Težišče
Timsko delo
Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja.
Poglej Homogenost in Timsko delo
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Poglej Homogenost in Toplotna kapaciteta
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Homogenost in Tulij
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Poglej Homogenost in Zmes
Prav tako znan kot Homogen, Istoroden, Istorodnost.