Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Albert Pruski, Askanijci, Avstrijska nasledstvena vojna, Šlezija, Bavarska nasledstvena vojna, Bayreuth, Berlin, Berlinska palača, Berlinska stolnica, Brandenburg (volilna kneževina), Burkhard I. Zollernski, Coburg, Depeša iz Emsa, Dolina Jelenia Góra, Država Tevtonskega reda, Dyhrn, Egipčanski muzej, Berlin, Friderik I. Pruski, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Goslar, Grad Hohenzollern, Jurij Podjebradski, Kraljeva pfalca, Goslar, Krona kraljevine Poljske, Muzejski otok, Nemško cesarstvo, Nova palača Bayreuth, Operna hiša mejne grofije, Poljska nasledstvena vojna, Pomeni imen asteroidov: 85001–86000, Prusija, Prusija (razločitev), Rdeča mestna hiša, Seznam pruskih vladarjev, Unter den Linden, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nemški, Vladarska rodbina, Zidni plašč, 1. pehotna divizija (Wehrmacht).
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Novo!!: Hohenzollerji in Albert Pruski · Poglej več »
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Novo!!: Hohenzollerji in Askanijci · Poglej več »
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Novo!!: Hohenzollerji in Avstrijska nasledstvena vojna · Poglej več »
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Novo!!: Hohenzollerji in Šlezija · Poglej več »
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Novo!!: Hohenzollerji in Bavarska nasledstvena vojna · Poglej več »
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Novo!!: Hohenzollerji in Bayreuth · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Hohenzollerji in Berlin · Poglej več »
Berlinska palača
Berlinska palača (Berliner Schlos), uradno kraljeva palača (Königliches Schloss), poleg Berlinske stolnice in Muzejskega otoka v predelu Mitte v Berlinu, je bila glavna rezidenca rodbine Hohenzollern od leta 1443 do 1918.
Novo!!: Hohenzollerji in Berlinska palača · Poglej več »
Berlinska stolnica
Berlinska stolnica (Berliner Dom), znana tudi kot Evangeličanska vrhovna župnija in kolegiat, je monumentalna nemška protestantska cerkev in dinastična grobnica (Hohenzollerji) na Muzejskem otoku v središču Berlina.
Novo!!: Hohenzollerji in Berlinska stolnica · Poglej več »
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Novo!!: Hohenzollerji in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »
Burkhard I. Zollernski
Burkhard I., gospod Zollernski, * pred 1025, † 1061.
Novo!!: Hohenzollerji in Burkhard I. Zollernski · Poglej več »
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Hohenzollerji in Coburg · Poglej več »
Depeša iz Emsa
Depeša iz Emsa, telegram, ki je spodbudil Francijo, da je leta 1870 Prusiji napovedala vojno.
Novo!!: Hohenzollerji in Depeša iz Emsa · Poglej več »
Dolina Jelenia Góra
Dolina Jelenia Góra (poljsko Kotlina Jeleniogórska; šlezijsko Kotlina Lelýniohorski; nemško Hirschberger Tal; dobesedno Jelenjegorska dolina na Poljskem je velika dolina na šlezijski severni strani Zahodnih Sudetov in poleg doline Kłodzko največja medgorska kotlina Sudetov. Je na nadmorski višini 250–400 metrov in pokriva površino 273 km2. V 19. stoletju je čudovita pokrajina pritegnila prusko visoko plemstvo, ki je zgradilo veličastne palače, dvorce in urejalo parke. Ogromno število veličastnih domov je dolino spremenilo v eno najpomembnejših vrtnih pokrajin v srednji Evropi. Palače in krajinski parki v dolini Jelenia Góra predstavljajo enega od uradnih poljskih nacionalnih zgodovinskih spomenikov (Pomnik historii), ki je bil razglašen 20. septembra 2011. Njegovo uvrstitev vzdržuje Odbor za nacionalno dediščino Poljske.
Novo!!: Hohenzollerji in Dolina Jelenia Góra · Poglej več »
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13. stoletju na ozemlju Prusije. Po združitvi Livonskih bratov meča s Tevtonskim redom Prusije leta 1237 je del tevtonske države postala tudi livonska Terra Mariana. Tevtonska država je v svojem največjem ozemeljskem obsegu v začetku 15. stoletja obsegala deželo Helmno, Kurlandijo, Gotland, Livonijo, Neumark, Pomerelijo (Gdansko Pomorjansko), Prusijo in Samogitijo, ozemlja, ki se danes nahajajo v Estoniji, Latviji, Litvi, Nemčiji, Poljski, Rusiji in Švedski. Po bitkah pri Grunwaldu leta 1410 in Wilkomierzu leta 1435 je država nazadovala. Po izgubi obsežnega ozemlja z vsiljenim Drugim torunjskim mirom leta 1466 je obstoječe ozemlje njene pruske veje postalo znano kot Meniška Prusija (poljsko Prusy konne) ali Tevtonska Prusija (poljsko Prusy Krzyżackie) in obstajalo do leta 1525 kot del in fevd Kraljevine Poljske. Livonska veja se je pridružila Livonski konfederaciji in kot njen del obstajala do leta 1561.
Novo!!: Hohenzollerji in Država Tevtonskega reda · Poglej več »
Dyhrn
Grb grofov Dyhrnov; 2. polovica 18. stoletja Dyhrn je nemška plemiška družina s koreninami v nekdanji mejni grofiji Meißen v današnji zvezni deželi Saški.
Novo!!: Hohenzollerji in Dyhrn · Poglej več »
Egipčanski muzej, Berlin
Egipčanski muzej v Berlinu (Ägyptisches Museum und Papyrussammlung, Egipčanski muzej in zbirka papirusov) je dom ene od najpomembnejših svetovnih zbirk egipčanskih starin in ikonskega doprsnega kipa kraljice Nefretete.
Novo!!: Hohenzollerji in Egipčanski muzej, Berlin · Poglej več »
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Novo!!: Hohenzollerji in Friderik I. Pruski · Poglej več »
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Novo!!: Hohenzollerji in Friderik Viljem I. Pruski · Poglej več »
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Novo!!: Hohenzollerji in Friderik Viljem, Veliki volilni knez · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Hohenzollerji in Goslar · Poglej več »
Grad Hohenzollern
Grad Hohenzollern Grad Hohenzollern je rodovni grad plemiške rodbine Hohenzollerjev.
Novo!!: Hohenzollerji in Grad Hohenzollern · Poglej več »
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Novo!!: Hohenzollerji in Jurij Podjebradski · Poglej več »
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Novo!!: Hohenzollerji in Kraljeva pfalca, Goslar · Poglej več »
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Novo!!: Hohenzollerji in Krona kraljevine Poljske · Poglej več »
Muzejski otok
Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče) Muzejski otok (nemško Museumsinsel) je muzejski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču Berlina.
Novo!!: Hohenzollerji in Muzejski otok · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Hohenzollerji in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nova palača Bayreuth
Novi grad na nekdanjem Residenzplatzu (v ospredju mejni grofov vodnjak), pogled iz dvorane okrajnega upravitelja v predsedniški stavbi Dvorna vrtna stran Nove palače Nova palača Bayreuth se je začela graditi leta 1753 po požaru januarja 1753, ki je v veliki meri uničil prejšnjo rezidenco - zdaj znano kot Stara palača.
Novo!!: Hohenzollerji in Nova palača Bayreuth · Poglej več »
Operna hiša mejne grofije
Operna hiša mejne grofije (Markgräfliches Opernhaus) je baročna operna hiša v mestu Bayreuth v Nemčiji.
Novo!!: Hohenzollerji in Operna hiša mejne grofije · Poglej več »
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Novo!!: Hohenzollerji in Poljska nasledstvena vojna · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 85001–86000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 85001 do 86000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Hohenzollerji in Pomeni imen asteroidov: 85001–86000 · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Hohenzollerji in Prusija · Poglej več »
Prusija (razločitev)
Prusija (razločitev).
Novo!!: Hohenzollerji in Prusija (razločitev) · Poglej več »
Rdeča mestna hiša
Rdeča mestna hiša Rotes Rathaus (je mestna hiša v Berlinu v Nemčiji, ki stoji v okrožju Mitte na Rathausstraße blizu Alexanderplatza. Je dom vladajočega župana in vlade (senata Berlina) dežele Berlin. Ime znamenite stavbe izhaja iz oblikovanja fasade z rdečo klinker opeko.
Novo!!: Hohenzollerji in Rdeča mestna hiša · Poglej več »
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Novo!!: Hohenzollerji in Seznam pruskih vladarjev · Poglej več »
Unter den Linden
Unter den Linden ("pod lipami") je bulvar v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu v Nemčiji.
Novo!!: Hohenzollerji in Unter den Linden · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Hohenzollerji in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Hohenzollerji in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Novo!!: Hohenzollerji in Vladarska rodbina · Poglej več »
Zidni plašč
Zidni plašč (tudi visoki plašč) je nekakšno krožno obzidje določene višine, ki obdaja jedro gradu kot zaščitni plašč.
Novo!!: Hohenzollerji in Zidni plašč · Poglej več »
1. pehotna divizija (Wehrmacht)
1.
Novo!!: Hohenzollerji in 1. pehotna divizija (Wehrmacht) · Poglej več »
