Kazalo
41 odnosi: Albert Pruski, Askanijci, Avstrijska nasledstvena vojna, Šlezija, Bavarska nasledstvena vojna, Bayreuth, Berlin, Berlinska palača, Berlinska stolnica, Brandenburg (volilna kneževina), Burkhard I. Zollernski, Coburg, Depeša iz Emsa, Dolina Jelenia Góra, Država Tevtonskega reda, Dyhrn, Egipčanski muzej, Berlin, Friderik I. Pruski, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Goslar, Grad Hohenzollern, Jurij Podjebradski, Kraljeva pfalca, Goslar, Krona kraljevine Poljske, Muzejski otok, Nemško cesarstvo, Nova palača Bayreuth, Operna hiša mejne grofije, Poljska nasledstvena vojna, Pomeni imen asteroidov: 85001–86000, Prusija, Prusija (razločitev), Rdeča mestna hiša, Seznam pruskih vladarjev, Unter den Linden, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nemški, Vladarska rodbina, Zidni plašč, 1. pehotna divizija (Wehrmacht).
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Hohenzollerji in Albert Pruski
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Hohenzollerji in Askanijci
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Hohenzollerji in Avstrijska nasledstvena vojna
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Hohenzollerji in Šlezija
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Hohenzollerji in Bavarska nasledstvena vojna
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Hohenzollerji in Bayreuth
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Hohenzollerji in Berlin
Berlinska palača
Berlinska palača (Berliner Schlos), uradno kraljeva palača (Königliches Schloss), poleg Berlinske stolnice in Muzejskega otoka v predelu Mitte v Berlinu, je bila glavna rezidenca rodbine Hohenzollern od leta 1443 do 1918.
Poglej Hohenzollerji in Berlinska palača
Berlinska stolnica
Berlinska stolnica (Berliner Dom), znana tudi kot Evangeličanska vrhovna župnija in kolegiat, je monumentalna nemška protestantska cerkev in dinastična grobnica (Hohenzollerji) na Muzejskem otoku v središču Berlina.
Poglej Hohenzollerji in Berlinska stolnica
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Hohenzollerji in Brandenburg (volilna kneževina)
Burkhard I. Zollernski
Burkhard I., gospod Zollernski, * pred 1025, † 1061.
Poglej Hohenzollerji in Burkhard I. Zollernski
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Hohenzollerji in Coburg
Depeša iz Emsa
Depeša iz Emsa, telegram, ki je spodbudil Francijo, da je leta 1870 Prusiji napovedala vojno.
Poglej Hohenzollerji in Depeša iz Emsa
Dolina Jelenia Góra
Dolina Jelenia Góra (poljsko Kotlina Jeleniogórska; šlezijsko Kotlina Lelýniohorski; nemško Hirschberger Tal; dobesedno Jelenjegorska dolina na Poljskem je velika dolina na šlezijski severni strani Zahodnih Sudetov in poleg doline Kłodzko največja medgorska kotlina Sudetov.
Poglej Hohenzollerji in Dolina Jelenia Góra
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Hohenzollerji in Država Tevtonskega reda
Dyhrn
Grb grofov Dyhrnov; 2. polovica 18. stoletja Dyhrn je nemška plemiška družina s koreninami v nekdanji mejni grofiji Meißen v današnji zvezni deželi Saški.
Poglej Hohenzollerji in Dyhrn
Egipčanski muzej, Berlin
Egipčanski muzej v Berlinu (Ägyptisches Museum und Papyrussammlung, Egipčanski muzej in zbirka papirusov) je dom ene od najpomembnejših svetovnih zbirk egipčanskih starin in ikonskega doprsnega kipa kraljice Nefretete.
Poglej Hohenzollerji in Egipčanski muzej, Berlin
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Hohenzollerji in Friderik I. Pruski
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Hohenzollerji in Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Hohenzollerji in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Hohenzollerji in Goslar
Grad Hohenzollern
Grad Hohenzollern Grad Hohenzollern je rodovni grad plemiške rodbine Hohenzollerjev.
Poglej Hohenzollerji in Grad Hohenzollern
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Hohenzollerji in Jurij Podjebradski
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Hohenzollerji in Kraljeva pfalca, Goslar
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Hohenzollerji in Krona kraljevine Poljske
Muzejski otok
Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče) Muzejski otok (nemško Museumsinsel) je muzejski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču Berlina.
Poglej Hohenzollerji in Muzejski otok
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Hohenzollerji in Nemško cesarstvo
Nova palača Bayreuth
Novi grad na nekdanjem Residenzplatzu (v ospredju mejni grofov vodnjak), pogled iz dvorane okrajnega upravitelja v predsedniški stavbi Dvorna vrtna stran Nove palače Nova palača Bayreuth se je začela graditi leta 1753 po požaru januarja 1753, ki je v veliki meri uničil prejšnjo rezidenco - zdaj znano kot Stara palača.
Poglej Hohenzollerji in Nova palača Bayreuth
Operna hiša mejne grofije
Operna hiša mejne grofije (Markgräfliches Opernhaus) je baročna operna hiša v mestu Bayreuth v Nemčiji.
Poglej Hohenzollerji in Operna hiša mejne grofije
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Poglej Hohenzollerji in Poljska nasledstvena vojna
Pomeni imen asteroidov: 85001–86000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 85001 do 86000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Hohenzollerji in Pomeni imen asteroidov: 85001–86000
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Hohenzollerji in Prusija
Prusija (razločitev)
Prusija (razločitev).
Poglej Hohenzollerji in Prusija (razločitev)
Rdeča mestna hiša
Rdeča mestna hiša Rotes Rathaus (je mestna hiša v Berlinu v Nemčiji, ki stoji v okrožju Mitte na Rathausstraße blizu Alexanderplatza. Je dom vladajočega župana in vlade (senata Berlina) dežele Berlin. Ime znamenite stavbe izhaja iz oblikovanja fasade z rdečo klinker opeko.
Poglej Hohenzollerji in Rdeča mestna hiša
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Poglej Hohenzollerji in Seznam pruskih vladarjev
Unter den Linden
Unter den Linden ("pod lipami") je bulvar v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu v Nemčiji.
Poglej Hohenzollerji in Unter den Linden
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Hohenzollerji in Viljem I. Nemški
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Hohenzollerji in Viljem II. Nemški
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Hohenzollerji in Vladarska rodbina
Zidni plašč
Zidni plašč (tudi visoki plašč) je nekakšno krožno obzidje določene višine, ki obdaja jedro gradu kot zaščitni plašč.
Poglej Hohenzollerji in Zidni plašč
1. pehotna divizija (Wehrmacht)
1.
Poglej Hohenzollerji in 1. pehotna divizija (Wehrmacht)
Prav tako znan kot Hohenzollern.